Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi?

Zadeva: Kako stranki omogočiti seznanitev s pridobljenimi dokazi? - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 21. 3. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Na kakšen način mora organ dati stranki možnost, da se izjavi glede pridobljenih dokazov (npr. glede izjave priče)?

Odgovor:

Načelo zaslišanja stranke je temeljno načelo vsakega upravnega postopka, ki stranki zagotavlja možnost, da je slišana ter možnost obrambe pred oblastjo (9. člen ZUP). To načelo stranki zagotavlja, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu in odgovori na navedbe ter dokazne predloge, pridobljene v ugotovitvenem postopku (glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 88). Pomembno je, da ima stranka možnost seznanitve z vsemi navedbami in dokaznimi predlogi, ki bodo bistveno vplivali na končno odločitev organa, pri tem pa mora biti stranka dejansko slišana ter upoštevana, stališča organa do njenih navedb pa morajo biti obrazložena v končni odločitvi. Pravica biti slišan tako nosi dvojen cilj, in sicer (i) na eni strani je namenjena čim natančnejši in (materialno) pravilnejši preučitvi upravne zadeve skozi ugotavljanje resničnih dejstev, (ii) na drugi pa se omogoča zagotovitev učinkovitega varstva oz. obrambe (podrejene) stranke. Natančnejše: namen pravice biti slišan je zagotoviti, da se vsaka odločitev, ki posega v položaj stranke, sprejme ob polnem poznavanju (vseh) dejstev, njen cilj pa je omogočiti pristojnemu organu, da popravi napako, ali stranki, da navede elemente v zvezi s svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid sprejetju ali nesprejetju odločitve ali taki ali drugačni vsebini odločitve (o tem tudi sodba VSRS X Ips 17/2023z dne 30. 11. 2023 in sodba SEU C-187/19 z dne 4. 6. 2020, tč. 69). Nespoštovanje načela zaslišanja stranke pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (več o tem tudi Kovač, Pravica biti slišan v upravnem postopku po slovenski ustavnosodni praksi, 2013, str. 13).

Glede načina, kako stranko seznaniti s pridobljenimi dokazi v upravnem postopku (npr. izjava priče), ni pomembno, ali organ stranko seznani z dokazi med obravnavo v ustni obliki, ali ločeno po obravnavi v pisni obliki. Glede zagotavljanja načela zaslišanja stranke je namreč bistveno, da se stranki zagotovi resnična informiranost o pridobljenih navedbah in dokazih ugotovitvenega postopka, ne glede na način izvedbe seznanitve, dokler se stranki dejansko omogoči, da izoblikuje stališče glede vseh okoliščin zadeve (glej Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 90).

Pri načinu izvrševanja zaslišanja načela stranke pa je treba upoštevati še vidik ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), kot tudi vidik varstva osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-2). Skladno z načelom ekonomičnosti je postopek treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. V zvezi z varstvom osebnih podatkov pa je pomembno, da organ izbere tak način seznanitve stranke z dokaznimi sredstvi, da osebne podatke ne razkriva drugim morebitnim udeležencem, če to ni ustrezno, relevantno in potrebno za zasledovan zakoniti namen (t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov glede na 5. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, o tem smiselno tudi prvi odstavek 184. člena ZUP).

Sklenemo lahko, da pravica biti slišan ni neposredno odvisna od postopkovnih načinov zagotavljanja sodelovanja stranke v upravnem postopku temveč od realne zmožnosti stranke, da v postopku sodeluje ter se o bistvenih elementih odločanja seznani in se ima možnost izjasniti. Izbrana metoda pa mora biti ekonomsko preudarna ter skladna z varstvom osebnih podatkov.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...