Zastaranje upravnih aktov in poseg v pridobljene pravice: razlika med redakcijama
Iz Upravna Svetovalnica
(Redakcija 38552 uporabnika PoloncaKovac (pogovor) razveljavljena) Oznaka: razveljavitev |
|||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
<div style="text-align: justify;">»Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).</div> | <div style="text-align: justify;">»Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).</div> | ||
<div style="text-align: justify;">< | <div style="text-align: justify;"><br></div> | ||
<div style="text-align: justify;">Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224.]], [[Zak:ZUP#224a. .C4.8Dlen{{!}}224.a]] in [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. ZUP]]) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. </div> | |||
<div style="text-align: justify;"><br></div> | <div style="text-align: justify;"><br></div> | ||
<div style="text-align: justify;">Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in predvidljive, kar zagotavlja zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div> | <div style="text-align: justify;">Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in predvidljive, kar zagotavlja zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div> | ||
| Vrstica 21: | Vrstica 22: | ||
<div style="text-align: justify;">Če torej preteče veljavnost predpisa na podlagi katerega je bil upravni akt izdan (brez posebnih specialnih določil), to '''splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. pravna veljava izdanega (u)pravnega akta.''' V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej, kljub spremembi/razveljavitvi pravnega predpisa na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan. </div> | <div style="text-align: justify;">Če torej preteče veljavnost predpisa na podlagi katerega je bil upravni akt izdan (brez posebnih specialnih določil), to '''splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. pravna veljava izdanega (u)pravnega akta.''' V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej, kljub spremembi/razveljavitvi pravnega predpisa na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan. </div> | ||
<div style="text-align: justify;"><br></div> | <div style="text-align: justify;"><br></div> | ||
<div style="text-align: justify;">Da bi bil sploh takšen poseg oblasti dopusten, torej, da bi se s pravnim predpisom (npr. zakonom) poseglo v utrjena pravna stanja posameznikov (poseg v pridobljene pravice oz. določene obveznosti z upravnim aktom), bi morali za to, da bi bil takšen poseg zakonit in dopusten, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji (glej Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12):<br> | <div style="text-align: justify;" >Da bi bil sploh takšen poseg oblasti dopusten, torej, da bi se s pravnim predpisom (npr. zakonom) poseglo v utrjena pravna stanja posameznikov (poseg v pridobljene pravice oz. določene obveznosti z upravnim aktom), bi morali za to, da bi bil takšen poseg zakonit in dopusten, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji (glej Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12):<br> | ||
<div style="text-align: justify;"><br></div></div> | <div style="text-align: justify;" ><br></div></div> | ||
<div style="text-align: justify;">1. '''V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju''' (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen (če sta seveda izpolnjena druga dva pogoja).</div> | <div style="text-align: justify;">1. '''V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju''' (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen (če sta seveda izpolnjena druga dva pogoja).</div> | ||
<div style="text-align: justify;">2. '''Poseg bi moral biti sorazmeren.''' Torej zgornja zagotovitev in krepitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.</div> | <div style="text-align: justify;">2. '''Poseg bi moral biti sorazmeren.''' Torej zgornja zagotovitev in krepitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.</div> | ||
<div style="text-align: justify;">3. '''Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva '''(npr. pritožbe oz. upravnega spora) '''oz. odškodnine.''' | <div style="text-align: justify;" >3. '''Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva '''(npr. pritožbe oz. upravnega spora) '''oz. odškodnine.''' | ||
<div style="text-align: justify;"><br></div> | <div style="text-align: justify;" ><br></div> | ||
<div style="text-align: justify;"></div></div> | <div style="text-align: justify;" ></div></div> | ||
<div style="text-align: justify;">V tem kontekstu ima preklic (veljavnosti) pravnomočnih upravnih aktov pomemben vpliv na več ustavnih načel, med drugim na načelo zakonitosti, pravne varnosti, zaupanja v pravo ter zagotavljanja pravic in svoboščin, kot jih določa ustava. Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti. S tem je '''preklic veljavnosti upravnih aktov bolj izjema kot pravilo '''(Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 10).<br> | <div style="text-align: justify;" >V tem kontekstu ima preklic (veljavnosti) pravnomočnih upravnih aktov pomemben vpliv na več ustavnih načel, med drugim na načelo zakonitosti, pravne varnosti, zaupanja v pravo ter zagotavljanja pravic in svoboščin, kot jih določa ustava. Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti. S tem je '''preklic veljavnosti upravnih aktov bolj izjema kot pravilo '''(Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 10).<br> | ||
<div style="text-align: justify;"><br></div> | <div style="text-align: justify;" ><br></div> | ||
<div style="text-align: justify;"></div></div> | <div style="text-align: justify;" ></div></div> | ||
<div style="text-align: justify;">(U)pravni akti in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti so ustvarjeni z namenom dolgoročne veljavnosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da se '''(zlasti v upravnih razmerjih) te pravice in obveznosti ohranjajo skozi čas in niso podvržene samodejnemu zastaranju. '''Takšna trdnost (u)pravnih razmerij je ključna za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, ki predstavljata temelj pravne države. Kljub temu obstajajo pri tem tudiizjeme (npr. na davčnem področju), ko posebni zakoni, prilagojeni specifičnim potrebam in okoliščinam določenih pravnih področij, določajo drugačne pogoje glede trajanja in veljavnosti pravnih aktov. Takšne izjeme pa morajo skladno z ustavnimi načeli biti razumne, potrebne in utemeljene. </div> | <div style="text-align: justify;">(U)pravni akti in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti so ustvarjeni z namenom dolgoročne veljavnosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da se '''(zlasti v upravnih razmerjih) te pravice in obveznosti ohranjajo skozi čas in niso podvržene samodejnemu zastaranju. '''Takšna trdnost (u)pravnih razmerij je ključna za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, ki predstavljata temelj pravne države. Kljub temu obstajajo pri tem tudiizjeme (npr. na davčnem področju), ko posebni zakoni, prilagojeni specifičnim potrebam in okoliščinam določenih pravnih področij, določajo drugačne pogoje glede trajanja in veljavnosti pravnih aktov. Takšne izjeme pa morajo skladno z ustavnimi načeli biti razumne, potrebne in utemeljene. </div> | ||
Redakcija: 09:44, 27. december 2023
Zadeva: Veljava in zastaranje posamičnih upravnih aktov ter poseg v pridobljene pravice
Datum odgovora: 26. 12. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi postopek
Vprašanje:
Ali imajo izdani upravni akti (oz. v njih pridobljene pravice oz. določene obveznosti) časovno veljavnost, če ta ni določena izrecno v izreku določbe, oz. ali le te kdaj zastarajo? Katera je pravna podlaga za veljavnost, izvršljivost oz. zastaranje teh aktov?
Ali v primeru, ko bi predpis, na katerem odločba temelji, prenehal veljati, tudi odločba kot posamični upravni akt prenehal veljati?'
Odgovor:
»Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).
Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene 224., 224.a in 225. ZUP) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in predvidljive, kar zagotavlja zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.
Specifična vprašanja in elementi glede vodenja upravnih postopkov so sicer lahko za različna upravna področja (npr. davki, šolstvo, socialne zadeve, inšpekcije…) v področnih zakonih urejena drugače, kot so le ta urejena v splošnem ZUP-u. Pri tem je potrebno poudariti, da mora za razlikovanje od splošno predpisanih pravil iz ZUP obstajati razumen razlog, ki takšno spremembo splošnih pravil postopka utemeljuje (3. člen ZUP kot odraz 2. člena Ustave RS glede pravne varnosti ter 22. člena Ustave RS glede enakega varstva pravic; več o tem tudi Kerševan in Kovač (ur)., ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 76-81). Konkretno to pomeni, da se na posameznih upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, postopa po določbah posebnega (področnega) zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP, ki določa subsidiarno rabo ZUP).
Vezano na vaše vprašanje to pomeni, da bi v primerih, ko bi področni zakon sicer določal drugačna pravila glede izvršitve, dokončnosti ali pravnomočnosti upravnega akta oz. tega, ali pridobljene pravice oz. dodeljene obveznosti izgubijo svojo veljavnost (t.i. zastarajo), taka (specialna) pravila nadredila splošna pravila iz ZUP (t.i. načelo lex specialis derogat legi generali). Primeroma je to moč zaslediti na področjih davkov, ko pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti (glej 125. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.)).
Če torej preteče veljavnost predpisa na podlagi katerega je bil upravni akt izdan (brez posebnih specialnih določil), to splošno ne pomeni, da bi s tem pretekla tudi veljavnost oz. pravna veljava izdanega (u)pravnega akta. V takšnem primeru pravni učinki (u)pravnega akta tako veljajo naprej, kljub spremembi/razveljavitvi pravnega predpisa na podlagi katerega je bil (u)pravni akt izdan.
Da bi bil sploh takšen poseg oblasti dopusten, torej, da bi se s pravnim predpisom (npr. zakonom) poseglo v utrjena pravna stanja posameznikov (poseg v pridobljene pravice oz. določene obveznosti z upravnim aktom), bi morali za to, da bi bil takšen poseg zakonit in dopusten, skupno (kumulativno) veljati sicer naslednji pogoji (glej Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 9-12):
1. V družbi bi moralo priti do spremenjenih družbenih vrednot in s tem spremenjen javni interes, ki bi predstavljal zadosten razlog za drugačno regulacijo na nekem področju (tj. zastaranje pravice oz. obveznosti). Namreč ena izmed funkcij upravnega postopka je prav (pre)tehtanje kolizije javnega in zasebnega interesa, kar bi pomenilo, da bi bil v primerih, ko se javni interes spremeni, poseg v že pridobljene pravice lahko opravičen (če sta seveda izpolnjena druga dva pogoja).
2. Poseg bi moral biti sorazmeren. Torej zgornja zagotovitev in krepitev javnega interesa bi se morala zagotoviti z najmilejšim posegom v že pridobljene pravice in utrjena pravna stanja.
3. Strankam v teh postopkih bi morala biti zagotovljena možnost pravnega varstva (npr. pritožbe oz. upravnega spora) oz. odškodnine.
V tem kontekstu ima preklic (veljavnosti) pravnomočnih upravnih aktov pomemben vpliv na več ustavnih načel, med drugim na načelo zakonitosti, pravne varnosti, zaupanja v pravo ter zagotavljanja pravic in svoboščin, kot jih določa ustava. Vsaka takšna sprememba bi morala biti utemeljena na izrecnih določbah zakona, pri čemer bi zakonodajalec moral opraviti temeljito tehtanje različnih interesov ob hkratnem spoštovanju načela pravne varnosti. S tem je preklic veljavnosti upravnih aktov bolj izjema kot pravilo (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 10).
(U)pravni akti in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti so ustvarjeni z namenom dolgoročne veljavnosti in stabilnosti, kar zagotavlja, da se (zlasti v upravnih razmerjih) te pravice in obveznosti ohranjajo skozi čas in niso podvržene samodejnemu zastaranju. Takšna trdnost (u)pravnih razmerij je ključna za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, ki predstavljata temelj pravne države. Kljub temu obstajajo pri tem tudiizjeme (npr. na davčnem področju), ko posebni zakoni, prilagojeni specifičnim potrebam in okoliščinam določenih pravnih področij, določajo drugačne pogoje glede trajanja in veljavnosti pravnih aktov. Takšne izjeme pa morajo skladno z ustavnimi načeli biti razumne, potrebne in utemeljene.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje:
Loading comments...