Iz Upravna Svetovalnica
m (- prestavitev Upravna-svetovalnica:Odpoved pravici do pritožbe, nastop pravnomočnosti na Odpoved pravici do pritožbe, nastop pravnomočnosti) |
|||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Pri odpovedi pravici do pritožbe, katere namen je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku, gre za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (25. člen [http:// | Pri odpovedi pravici do pritožbe, katere namen je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku, gre za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (25. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS], Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele) (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 199). | ||
Odpoved pritožbi, kot določa peti odstavek [[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen|229.a člen ZUP]], učinkuje od dneva, ko organ od stranke dobi pisno ali ustno izjavo na zapisnik. Ker gre v našem primeru za več strank v upravnem postopku, postane odločba prve stopnje dokončna, šele ko se pritožbi odpove zadnja stranka ([[Zak:ZUP#224.a_.C4.8Dlen|224.a člen ZUP]]), saj se odpoved pravici do pritožbe ne more več preklicati (četrti odstavek 229.a člen ZUP), razen izjemoma kot to določata tretji in četrti odstavek 229.a člena ZUP (Če gre za enostavne upravne zadeve ali zadeve manjšega pomena, pod pogojem, da je v postopku udeležena le ena stranka in da je bila odpoved dana pred vročitvijo odločbe. Preklic odpovedi pritožbo je možen le do vročitve odločbe.). | Odpoved pritožbi, kot določa peti odstavek [[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen|229.a člen ZUP]], učinkuje od dneva, ko organ od stranke dobi pisno ali ustno izjavo na zapisnik. Ker gre v našem primeru za več strank v upravnem postopku, postane odločba prve stopnje dokončna, šele ko se pritožbi odpove zadnja stranka ([[Zak:ZUP#224.a_.C4.8Dlen|224.a člen ZUP]]), saj se odpoved pravici do pritožbe ne more več preklicati (četrti odstavek 229.a člen ZUP), razen izjemoma kot to določata tretji in četrti odstavek 229.a člena ZUP (Če gre za enostavne upravne zadeve ali zadeve manjšega pomena, pod pogojem, da je v postopku udeležena le ena stranka in da je bila odpoved dana pred vročitvijo odločbe. Preklic odpovedi pritožbo je možen le do vročitve odločbe.). | ||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
V primeru, ko se stranka odpove pravici do pritožbe, velja enako pravilo kot če stranka pritožbe ne vloži, tj., da pravnomočnost nastopi hkrati z dokončnostjo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 200) z dnem odpovedi pritožbi (tj. z dnem vložitve ali oddaje pisne izjave na pošti oz. podaje ustne izjave na zapisnik pri organu). Namreč procesna predpostavka za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku je predhodno izčrpanje pravice do pritožbe. | V primeru, ko se stranka odpove pravici do pritožbe, velja enako pravilo kot če stranka pritožbe ne vloži, tj., da pravnomočnost nastopi hkrati z dokončnostjo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 200) z dnem odpovedi pritožbi (tj. z dnem vložitve ali oddaje pisne izjave na pošti oz. podaje ustne izjave na zapisnik pri organu). Namreč procesna predpostavka za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku je predhodno izčrpanje pravice do pritožbe. | ||
[http:// | [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakon o upravnem sporu] (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) v 6. členu določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo ''redno'' pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali pa ga je vložila prepozno (glej tudi Kovač in Remic, Izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost upravnih aktov, Pravna praksa, 2008, str. 14-17; Grmek in Sever, Izbrani primeri dilem varstva pravic strank v upravnih zadevah, XVII. Dnevi slovenske uprave, 2010, str. 1-22). <br> | ||
V konkretni situaciji torej, ko imamo več strank in se je zadnja med njimi odpovedala dne 12. 11. 20xx, nastopita dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost izdane odločbe dne 12. 11. 20xx. <br> | V konkretni situaciji torej, ko imamo več strank in se je zadnja med njimi odpovedala dne 12. 11. 20xx, nastopita dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost izdane odločbe dne 12. 11. 20xx. <br> | ||
Redakcija: 12:33, 27. december 2022
Zadeva: Odpoved pravici do pritožbe, nastop pravnomočnosti
Datum odgovora: 4. 11. 2011
Vprašanje:
V upravnem postopku je udeleženih več strank. Vse stranke podajo izjavo, da se odpovedujejo pritožbi, pri čemer zadnja stranka poda izjavo dne 12. 11. 20xx. Kdaj postane odločba v tem primeru pravnomočna, z dnem odpovedi pritožbi ali naslednji dan?
Odgovor:
Pri odpovedi pravici do pritožbe, katere namen je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku, gre za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele) (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 199).
Odpoved pritožbi, kot določa peti odstavek 229.a člen ZUP, učinkuje od dneva, ko organ od stranke dobi pisno ali ustno izjavo na zapisnik. Ker gre v našem primeru za več strank v upravnem postopku, postane odločba prve stopnje dokončna, šele ko se pritožbi odpove zadnja stranka (224.a člen ZUP), saj se odpoved pravici do pritožbe ne more več preklicati (četrti odstavek 229.a člen ZUP), razen izjemoma kot to določata tretji in četrti odstavek 229.a člena ZUP (Če gre za enostavne upravne zadeve ali zadeve manjšega pomena, pod pogojem, da je v postopku udeležena le ena stranka in da je bila odpoved dana pred vročitvijo odločbe. Preklic odpovedi pritožbo je možen le do vročitve odločbe.).
V primeru, ko se stranka odpove pravici do pritožbe, velja enako pravilo kot če stranka pritožbe ne vloži, tj., da pravnomočnost nastopi hkrati z dokončnostjo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 200) z dnem odpovedi pritožbi (tj. z dnem vložitve ali oddaje pisne izjave na pošti oz. podaje ustne izjave na zapisnik pri organu). Namreč procesna predpostavka za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku je predhodno izčrpanje pravice do pritožbe.
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) v 6. členu določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali pa ga je vložila prepozno (glej tudi Kovač in Remic, Izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost upravnih aktov, Pravna praksa, 2008, str. 14-17; Grmek in Sever, Izbrani primeri dilem varstva pravic strank v upravnih zadevah, XVII. Dnevi slovenske uprave, 2010, str. 1-22).
V konkretni situaciji torej, ko imamo več strank in se je zadnja med njimi odpovedala dne 12. 11. 20xx, nastopita dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost izdane odločbe dne 12. 11. 20xx.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.