Iz Upravna Svetovalnica
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
<div style="text-align: justify;"> | <div style="text-align: justify;"> | ||
Upravne odločbe so kot posamični upravni akt vir pravic in obveznosti. Izdane upravne odločbe dobijo veljavo oz. pravne učinke, kot izhajajo iz izteka z vročitvijo stranki, pri čemer se lahko v primerih napak, ki so v ZUP definirani kot podlaga za odpravo ali razveljavitev oz. spremembo odločb te ustrezno sanirajo. Tudi nezakonite odločbe pa torej z izdajo (vročitvijo) začnejo veljati (več Kovač in Jerovšek, Upravni ostopek in upravni spor, 2023), razen če vsebujejo ključne napake, ki konstituirajo določbo, kot sta izrek in podpis uradne osebe, ki odloča. | Upravne odločbe so kot posamični upravni akt vir pravic in obveznosti. Izdane upravne odločbe dobijo veljavo oz. pravne učinke, kot izhajajo iz izteka z vročitvijo stranki, pri čemer se lahko v primerih napak, ki so v ZUP definirani kot podlaga za odpravo ali razveljavitev oz. spremembo odločb te ustrezno sanirajo. Tudi nezakonite odločbe pa torej z izdajo (vročitvijo) začnejo veljati (več Kovač in Jerovšek, Upravni ostopek in upravni spor, 2023), razen če vsebujejo ključne napake, ki konstituirajo določbo, kot sta izrek in podpis uradne osebe, ki odloča. | ||
Odločbe torej veljajo od izdaje (vročitve) do roka, ki je navaden v izreku, če gre za po področnem zakonu časovno omejene pravice oz. obveznosti (npr. štipendijo, vezano na šolsko leto, več o t. i. temporarnih odločbah glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga). Sicer pa je glede "veljavnosti" odločb pomembna ureditev dokončnosti, pravnomočnosti in zlasti izvršljivosti odločb. »Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). | Odločbe torej veljajo od izdaje (vročitve) do roka, ki je navaden v izreku, če gre za po področnem zakonu časovno omejene pravice oz. obveznosti (npr. štipendijo, vezano na šolsko leto, več o t. i. temporarnih odločbah glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga). Sicer pa je glede "veljavnosti" odločb pomembna ureditev dokončnosti, pravnomočnosti in zlasti izvršljivosti odločb. »Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). | ||
">Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene [[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224.]], [[Zak:ZUP#224a. .C4.8Dlen{{!}}224.a]] in [[Zak:ZUP#225. .C4.8Dlen{{!}}225. ZUP]]) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. </div> | |||
<div style="text-align: justify;"><br></div> | <div style="text-align: justify;"><br></div> | ||
<div style="text-align: justify;">Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in predvidljive, kar zagotavlja zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div> | <div style="text-align: justify;">Ob tem je treba izpostaviti, da načelo pravne varnosti (več o tem glej komentar k 2. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in Avbelj, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2019) in nadrejeni javni interes zahtevata, da so pravice in obveznosti, nastale v okviru upravnih razmerij, jasno opredeljene in predvidljive, kar zagotavlja zanesljivost pravnega reda. Takšna trdnost pravnih razmerij preprečuje arbitrarno spreminjanje ali časovne omejitve, ki bi lahko ogrozile osnovna načela pravne države. V zvezi z vašim vprašanjem to pomeni, da '''praviloma velja, da pravice oziroma obveznosti v upravnih razmerjih zaradi nadrejenega javnega interesa nimajo časovne veljavnosti in le-te ne zastarajo.'''</div> |
Redakcija: 09:50, 27. december 2023
Zadeva: Veljava in zastaranje posamičnih upravnih aktov ter poseg v pridobljene pravice
Datum odgovora: 26. 12. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku in uradna oseba, ki vodi postopek
Vprašanje:
Odgovor:
Upravne odločbe so kot posamični upravni akt vir pravic in obveznosti. Izdane upravne odločbe dobijo veljavo oz. pravne učinke, kot izhajajo iz izteka z vročitvijo stranki, pri čemer se lahko v primerih napak, ki so v ZUP definirani kot podlaga za odpravo ali razveljavitev oz. spremembo odločb te ustrezno sanirajo. Tudi nezakonite odločbe pa torej z izdajo (vročitvijo) začnejo veljati (več Kovač in Jerovšek, Upravni ostopek in upravni spor, 2023), razen če vsebujejo ključne napake, ki konstituirajo določbo, kot sta izrek in podpis uradne osebe, ki odloča.
Odločbe torej veljajo od izdaje (vročitve) do roka, ki je navaden v izreku, če gre za po področnem zakonu časovno omejene pravice oz. obveznosti (npr. štipendijo, vezano na šolsko leto, več o t. i. temporarnih odločbah glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga). Sicer pa je glede "veljavnosti" odločb pomembna ureditev dokončnosti, pravnomočnosti in zlasti izvršljivosti odločb. »Državljan ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati ravnanja ter računati na pravne posledice, ki izhajajo iz tega.« (Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1). Pridobljene pravice (smiselno velja tudi za določene obveznosti) predstavljajo pravna stanja, ki niso varovana zgolj z upravnimi akti, temveč so taka, ki so varovana pred posegi zakonodajalca, ker uživajo ustavno varstvo (v zvezi s tem načelo pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo) in kot taka niso časovno omejena, temveč trajna in zato nepreklicna (o tem Šinkovec, Pridobljene pravice, 1994, str. 1).
">Temeljno načelo upravnih postopkov (in nasploh vseh pravnih razmerij) predstavlja zlasti načelo zakonitosti, skladno s katerim mora vsako ravnanje upravnega organa temeljiti na zakonu. oz. na njem sprejetem podzakonskem predpisu. Pravni predpisi, ki odsevajo javni interes, tako predstavljajo temelj vsakega (u)pravnega postopka zato vsekakor njihova veljavnost pomembno vpliva na upravno odločanje. Upravni organ mora pri vsakršnem odločanju upoštevati veljavne predpise, ki določeno pravno področje urejajo ter skladno z veljavnimi predpisi izdati ustrezne (u)pravne akte, ki posledično (kadar govorimo o upravnih postopkih torej skladno z ZUP – glej člene 224., 224.a in 225. ZUP) pridobijo status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.