Dopustnost spremembe zahteve tudi ob le smiselni uporabi ZUP?: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---")
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: '''Sprememba zahteve ob smiselni uporabi ZUP v visokem šolstvu  ==
== '''Zadeva: '''Sprememba zahteve ob smiselni uporabi ZUP v visokem šolstvu  ==


'''Datum odgovora:'''&nbsp;29. 3. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Sprememba zahteve ob smiselni uporabi ZUP v visokem šolstvu]]
'''Datum odgovora:'''&nbsp;29. 3. 2010<br>---[[Izvirnik:Sprememba zahteve ob smiselni uporabi ZUP v visokem šolstvu]]


<br>
<br>

Redakcija: 15:40, 8. december 2010

Zadeva: Sprememba zahteve ob smiselni uporabi ZUP v visokem šolstvu

Datum odgovora: 29. 3. 2010
---Izvirnik:Sprememba zahteve ob smiselni uporabi ZUP v visokem šolstvu


Vprašanje:

Ali velja pravilo smiselne rabe ZUP v skladu s 4. členom ZUP tudi v postopku habilitacije, ki se v celoti vodi pri članici univerze (na primer stranka med postopkom zmanjša svoj prvotni zahtevek - imenovanje v nižji naziv kot ga je prvotno zahtevala)?

Odgovor:

Pravilo smiselne rabe ZUP določa, da se pravila ZUP uporabljajo tudi v drugih javnopravnih zadevah, kamor štejemo tudi habilitacijske postopke. V danem primeru gre tako ob smiselni rabi ZUP za primer spremembe zahtevka po 133. členu ZUP, ki določa, da stranka lahko v skladu z načelom dispozitivnosti do odločitve v stvari na prvi stopnji preoblikuje svoj zahtevek tako, da postavljeni zahtevek razširi ali da ga delno oziroma v celoti spremeni (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074) (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 404). Sprememba po prvem odstavku 133. člena ZUP je dopustna, če se opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen tudi za njegovo reševanje, kar v danem primeru je. S pojmom istih bistvenih sestavin dejanskega stanja je treba razumeti dejstva oziroma okoliščine, ki jih je stranka navajala pred spremembo zahtevka in ki so po relevantnem materialnem predpisu pomembne za odločitev o zadevi. Omejitve, ki jih zakon določa glede spreminjanja dejanskega stanja, pomenijo, da stranka ne more med postopkom na prvi stopnji v zvezi s spremembo zahtevka hkrati tudi uveljavljati bistveno drugače ali celo nove dejanske podlage zahtevka (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 448).


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...