Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek

Zadeva: Preizkus procesnih predpostavk zahtevka za vstop v pravnomočno zaključen upravni postopek 

Datum odgovora: 13. 5. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kako procesno obravnavati zahtevo posameznika za vstop v že več (npr. 6) let pravnomočno zaključen upravni postopek, pri čemer iz vloge ne izhaja, da stranka vlaga kakršnokoli pravno sredstvo (npr. obnovo že zaključenega postopka), zato je bila pozvana k dopolnitvi, kljub temu pa oblike pravnega varstva ni navedla?

Odgovor:

Ob prejemu vloge stranke mora organ najprej ugotoviti, ali je ta popolna in preveriti izpolnjevanje ostalih procesnih predpostavk za njeno vsebinsko (meritorno) obravnavo, kot to določa 129. člen ZUP. Procesne predpostavke za uvedbo postopka in s tem vsebinsko presojo upravičenosti dodelitve pravice, priznanja pravne koristi oz. naložitve pravne obveznosti v upravnih razmerjih so namreč skupek formalnih pogojev, katerih obstoj mora upravni organ po uradni dolžnosti preverjati vse od začetka postopka, kot tudi v vseh njegovih nadaljnjih fazah. Izpolnjevanje procesnih predpostavk predpostavlja začetek vsebinske obravnave vloge z vidika utemeljenosti vložnikove zahteve (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 176 in povezane; več o tem tudi Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, 2010, str. 8-10). To smiselno enako kot za zahtevek, ki iniciira upravni postopek, velja tudi za zahtevo za vstop v že začet postopek osebe, ki uveljavlja status stranskega udeleženca.

V skladu s 129. členom ZUP mora vloga, da se jo lahko sploh obravnava, izpolnjevati štiri procesne predpostavke, med drugim mora tudi vložnik uveljavljati stvar, ki je materialnopravno opredeljena kot upravna zadeva in v vlogi uveljavljati svojo pravico ali pravno korist oziroma za nastopanje v postopku imeti sposobnost biti stranka, tj. izkazati pravno oziroma procesno sposobnost in stvarnopravno legitimacijo, upoštevati pa je treba tudi pravočasnost vlog. Če zahteva ne izpolnjuje zakonskih predpostavk, jo je kot tako treba s sklepom zavreči (prvi odstavek 129. člena ZUP).

Glede vprašanja vstopa stranke v postopek prvi odstavek 142. člena ZUP določa, da v primeru zahteve za vstop v postopek med postopkom to pravico uveljavlja nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna položaj stranke, uradna oseba, ki vodi postopek, najprej preizkusi, ali ima ta oseba pravico nastopati kot stranka, in izda o tem sklep. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in to najmanj z verjetnostjo, o čemer po možnosti predloži tudi ustrezna dokazila. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranski udeleženec kadarkoli med postopkom, praviloma do izdaje odločbe na prvi stopnji; lahko pa ob nemožnosti to storiti prej še do vročitve drugostopenjske odločitve ali v rokih za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo, seveda če izkaže pravni interes in so izpolnjene druge predpisane formalnosti (o tem tudi sodba UPRS III U 396/2012 z dne 20. 9. 2013).

Če oseba, ki uveljavlja vstop v postopek, ni izkazala pravnega interesa ali če po izdaji odločbe ni jasno navedla, katero pravno sredstvo uveljavlja v zvezi s spregledom njenega sodelovanja, jo organ pozove k dopolnitvi (67. člen ZUP). Pri tem velja, da se vloga zavrže, če vložnik na poziv organa ne odgovori, kot je bilo zahtevano, tudi  če se odzove le v delu zahteve za dopolnitev, v preostalem pa ne, kot npr. v danem primeru. 

V primeru, ko torej stranka zahteva vstop v postopek po tistem, ko je bil postopek na prvi stopnji že pravnomočno zaključen, čeprav bi to lahko storila prej, ali ne izkaže pravnega interesa ali se ne dozove na ahtevano dopolnitev po izkazu pravnega varstva, ki ga uveljavlja glede na možnosti po zakonu, se taka s sklepom zavrže. Kot sklic za zavrženje v danem primeru velja predvsem 67. člen ZUP, saj ob nepopolnosti vloge niti ni mogoče presojati ostalih procesnih predpostavk, ki bi se v danem primeru sicer verjetno tudi izkazale kot neizpolnjene (tj. 1. ali 2. točka ali - ob prvih dveh izpolnjenih - 3. točka prvega odstavka 129. člena) niti meritorno odločati, čeprav (ne o glavni stvari, ampak) o postranskem vsebinskem vprašanju, kot je pravica osebe, da vstopi v tuj postopek. 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...