Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe

Zadeva: Rok za rešitev zadeve v ponovnem postopku prvostopenjskega organa po prejemu drugostopenjske odločbe - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 31. 5. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Stranka se je pritožila na odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V odločbi je bilo odrejeno, da mora organ prve stopnje po ZUP najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo, a napotki drugostopenjskega organa so velikokrat kompleksni (npr. v davčnih postopkih)., zato se postavlja vprašanje, ali je 30-dnevni rok dovolj dolg?

Kako mora postopati organ prve stopnje v ponovnem postopku, zlasti glede morebitnega dopolnjevanja zadeve? Mora organ prve stopnje celoten postopek ponoviti ali lahko le dopolni prvotna dejanja postopka (npr. pri ponovnem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z odmerno odločbo, le-to pa je po pritožbi zavezanca drugostopni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ali je treba vedno izdati tudi nov zapisnik)?

Odgovor:

Če organ druge stopnje ugotovi, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti postopka, s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takšnem primeru mora organ druge stopnje s svojo odločbo opozoriti organa prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ prve stopnje je dolžan ravnati v skladu s to odločbo in brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo (tretji odstavek 251. člen ZUP). V takšnem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju o zadevi, saj organ druge stopnje opozori organa prve stopnje na pomanjkljivosti. Organ druge stopnje mora svojo presojo v odločbi obrazložiti, pri čemer mora upoštevati sorazmernost med načelom ekonomičnosti in načelom varstva pravic strank ter odločanja v razumnem roku. Glede na uspeh dopolnjenega postopka organ prve stopnje izda odločbo z enako ali z drugačno vsebino, kot je bila prvostopenjska odločba (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 609 - 610).

Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, temveč je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (glej primer).

Ko gre za ponovni postopek po pritožbi zoper odločbo davčnega organa, velja rok za izdajo nove odločbe 30 dni, kot ga opredeljuje ZUP v tretjem odstavku 251. člena, saj področni predpisni ne določajo drugačnega roka v tovrstnih primerih. Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi sami zase ali v povezavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko privedli do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva navedbe novih dejstev oziroma uporabe novih dokazov (prvi odstavek 89. člen ZDavP-2).

Iz sodbe VSRS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020 izhaja, da mora biti revidentu v ponovljenem postopku zagotovljena pravica do izjavljanja o novem zapisniku, četudi bi bila njegova vsebina identična prejšnjemu. Revident bi lahko ponudil nove argumente. V nasprotnem primeru bi bila kršena njegova ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS). Ta pravica vključuje možnost izjavljanja glede celotnega procesnega gradiva, ki bi lahko vplival na odločitev sodišča.

Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, saj je sestavljen iz vseh ugotovitev nadzora, ki se vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati nepravilnost zapisnika (Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 251). Kršitev pravil o zapisniku ima praviloma neposredne posledice za temeljno načelo zaslišanja stranke in vodi v bistvene postopkovne napake, kar že samo po sebi povzroči odpravo izpodbijane odločbe v pritožbenem postopku (Kerševan in Podlipnik (ur.), Splošno davčno pravo, 2023, str. 310).

Po prvem odstavku 140. člena ZDavP-2 davčni organ sestavi zapisnik v desetih dneh po koncu davčnega inšpekcijskega nadzora, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Davčni zavezanec lahko na zapisnik poda pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti poučen v zapisniku. Po drugem odstavku 140. člena lahko v pripombah k zapisniku predlaga nove dokaze in dejstva z obrazložitvijo, zakaj jih ni navedel pred izdajo zapisnika. Če pripombe vplivajo na višino davčne obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po njihovem prejemu.

V primeru, ko pride do ponovnega postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z (npr. odmerno) odločbo, to pa je po pritožbi zavezanca organ druge stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ni potrebno vedno izdati (povsem) nov celotni zapisnik. V takšnem primeru je organ dolžan ravnati po navodilih oz. napotilih drugostopenjskega organa in lahko v ponovljenem postopku le dopolni že obstoječi zapisnik (če je to dovolj v skladu z danimi napotili drugostopenjskega organa), z vsebino katerega mora seznaniti stranko, da lahko na ugotovitve slednja poda pripombe in šele potem izda odločitev v ponovljenem postopku.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...