Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(7 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis-V USKLAJEVANJU  '''  ==
== '''Zadeva: Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis, ista zadeva ob novem zakonu z istimi pogoji?  '''  ==


</p>
'''Datum odgovora:''' 28. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
'''Datum odgovora:''' 26. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


<p>Področni zakon je predpisoval izdajo potrdila, čeprav je postopek omenjenega dokumenta ustrezal vsebinski opredelitvi upravne zadeve (npr. 197. člen ZGO-1). Po uveljavitvi novega zakona (npr. GZ-1) &nbsp;je pravna ureditev ostala nespremenjena kot v prejšnjem zakonu, s tem da je zakonodajalec upošteval, da se v postopku odloča o upravni zadevi in določno predvidel izdajo odločbe (npr. 150. člen GZ-1).</p><p>Nekatere stranke, ki so za objekt pridobile »potrdilo« po prejšnjem zakonu, sedaj vlagajo zahteve po novem zakonu, pri čemer se zahtevki nanašajo na isti objekt, vendar z drugačnimi dimenzijami, drugačnimi opisi (npr. prej enoetažni objekt, sedaj dvoetažni), drugim namenom (prej zidanica sedaj stanovanjska stavba) ipd.&nbsp;</p>
<p>Področni zakon je predpisoval izdajo potrdila v določeni zadevi, čeprav je postopek omenjenega dokumenta po teoriji in sodni praksi ustrezal vsebinski opredelitvi upravne zadeve (kot je določal 197. člen ZGO-1). Po uveljavitvi novega zakona pa je pravna ureditev ostala nespremenjena glede na prejšnji zakon glede pogojev izdaje akta, le da je zakonodajalec upošteval, da se v postopku odloča o upravni zadevi in&nbsp; predvidel izdajo odločbe (tj. po 150. členu GZ-1).</p>
 
<p>Nekatere stranke, ki so za objekt pridobile »potrdilo« po prejšnjem zakonu, sedaj vlagajo zahteve po novem zakonu, pri čemer se zahtevki nanašajo na isti objekt, pri čemer je včasih dejansko stanej enako, včasih pa se predloži brez obrazložitve drugačna dejstva (npr. dimenzije ali število etaž objekta).&nbsp;Ali gre v teh zadevah za isto stvar in se zahteve zavrže ali ne?</p>
Ali gre v teh zadevah za isto stvar in se zahteve zavrže?


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<p>Za upravno zadevo po 2. členu ZUP gre,''' kadar se odloča o pravici ali obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.''' Drugi odstavek istega člena šteje, da gre za upravno zadevo, kadar je s področnim predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek, odloča o njem ali izda upravno odločbo (formalna opredelitev), oziroma kadar to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (materialna opredelitev).</p><p>Kadar upravna zadeva ni opredeljena v formalnem smislu, je treba ugotoviti, ali gre za upravno zadevo v materialnem smislu:</p>
<p>Za upravno zadevo po [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]] gre,''' kadar se odloča o pravici ali obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.''' Drugi odstavek istega člena določa, da gre za upravno zadevo, kadar je s področnim predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek, odloča o njem ali izda upravno odločbo (formalna opredelitev) oziroma kadar to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (materialna opredelitev).&nbsp;Kadar upravna zadeva ni opredeljena v formalnem smislu, je treba ugotoviti, ali gre za upravno zadevo v materialnem smislu (prim. Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 19 in nasl.). Kadar odločanje o pravici, pravni koristi ali obveznosti ustreza '''upravni zadevi v formalnem ali materialnem smislu''', '''organ vodi in odloča v upravnem postopku, ne glede na drugačno poimenovanje akta po področnem zakonu''', s katerim se postopek zaključi (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu primer] in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014).</p>
*ali se v postopku odloča o pravici, obveznosti, pravni koristi, s področja upravnega prava, s katero je zavarovana javna korist;
<p>V skladu s temeljnimi pravnimi izhodišči, ki so v ZUP opredeljena glede na točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], se''' o isti upravni zadevi ne moreta voditi upravni ali sodni postopek, če je v zadevi že pravnomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, obveznost ali pravno korist ali postopek še teče'''. Gre zlasti za zadeve, ki so postale (materialno) pravnomočne. Prav tako se o isti zadevi ne odloča ponovno, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (formalna pravnomočnost). V obeh situacijah se zahtevek stranke zavrže na podlagi četrte točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]].</p>
*ali je pristojnost za odločanje podeljena upravnemu organu, organu samoupravne lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila oziroma drugemu državnemu organu, ki z odločanjem izvršuje upravne funkcijo (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).
<p>Za isto upravno zadevo gre, če se v novem postopku odloča o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti oziroma gre za''' isto pravno in dejansko stanje, če gre za pravno razmerje z isto stranko in o zadevi odloča isti organ '''(glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113050341 sodbo VSRS X Ips 10/2011] z dne 30. 8. 2012). Vendar je od omenjenega načelnega stališča treba deloma odstopiti, če je iz okoliščin zadeve očitno, da je bilo o isti zadevi odločeno, denimo, ko se zaradi pravnega nasledstva spremeni stranka, če se prejšnji in kasnejši zahtevek evidentno nanašata na isto dejansko stanje oziroma dejanske okoliščine (npr. isto nepremičnino) ali če sprememba pravnega stanja (sprememba predpisa) ne poseže v že vzpostavljena pravna razmerja oziroma nasploh, ko je neko pravno razmerje že vzpostavljeno. V takih primerih je treba zahtevek zavreči z utemeljitvijo, da je o isti zadevi že odločeno.</p>
<p>Kadar odločanje o pravici, pravni koristi ali obveznosti ustreza '''upravni zadevi v formalnem ali materialnem smislu''', '''organ vodi in odloča v upravnem postopku, ne glede na drugačno poimenovanje akta po področnem zakonu''', s katerim se postopek zaključi (glej glej primer in sodbo UPRS I U 1484/2013 z dne 28. 8. 2014), glede na splošni predpis oziroma ZUP.</p><p>V skladu s temeljnimi pravnimi izhodišči, ki so v ZUP opredeljena v 129. členu, se o isti upravni zadevi ne moreta voditi upravni ali sodni postopek, če je o njej že pravnomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, obveznost ali pravno korist. Govorimo o zadevah, ki so postale (materialno) pravnomočne. Prav tako se o isti zadevi ne odloča ponovno, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (formalna pravnomočnost). V obeh situacijah se zahtevek stranke zavrže na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP.</p><p>O isti upravni zadevi govorimo, če se v novem postopku odloča o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti oziroma gre za isto pravno in dejansko stanje, če gre za pravno razmerje z isto stranko in o zadevi odloča isti organ (gl. sodba Sodba X Ips 10/2011). Vendar je od omenjenega načelnega stališča treba odstopiti, če je iz okoliščin zadeve očitno, da je bilo o isti zadevi odločeno, denimo, ko se zaradi pravnega nasledstva spremeni stranka, če se prejšnji in kasnejši zahtevek evidentno nanašata na isto dejansko stanje oziroma dejanske okoliščine (npr. isto nepremičnino), če sprememba pravnega stanja (sprememba predpisa) ne poseže v že vzpostavljena pravna razmerja. V takih primerih je treba zahtevek zavreči z utemeljitvijo, da je o isti zadevi že odločeno. Drugačno poimenovanje akta v spremenjenem predpisu (prej potrdilo nato odločba) ali sprememba predpisa, ki ureja isto pravno posledico ni mogoče šteti kot razlog za ponovno odločanje oziroma za odločanje o drugi (upravni) zadevi. Enako velja v primeru sprememba stranke, kot tudi pri navajanju dejanskega stanja v prejšnjem in kasnejšem zahtevku (npr. spremenjenih dimenzij), če se to v naravi ni spremenilo (morebitno prvotno, namerno ali nenamerno, navajanje drugačnih dimenzij lahko kaže na nezakonitosti prejšnjih odločitev, ki jih je mogoče sanirati z (izrednimi) pravnimi sredstvi, ni pa mogoče začeti novega postopka).</p>
<p>'''Le drugačnega poimenovanja akta v spremenjenem predpisu (prej potrdilo, nato odločba) ali sprememba predpisa, ki ureja isto pravno posledico, ni mogoče šteti kot razlog za ponovno odločanje '''oziroma za odločanje o drugi (upravni) zadevi. Bistveno je, ali novi predpis določa iste pogoje in tako ohranja nespremenjeno pravno stanje za pridobitev pravice. Enako velja v primeru spremembe stranke, kot tudi pri navajanju sprememb dejanskega stanja v prejšnjem in kasnejšem zahtevku (npr. spremenjenih dimenzij), če se to v naravi ni spremenilo. Morebitno prvotno, namerno ali nenamerno, navajanje drugačnih dejstev pa lahko kaže na nezakonitosti prejšnjih odločitev, ki jih je mogoče sanirati z (izrednimi) pravnimi sredstvi, če so izpolnjeni pogoji za njihovo uporabo (razlogi, roki), ni pa mogoče začeti novega postopka v isti zadevi.</p>
 
 


<p>Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve po [[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta najprej določa, da '''gre za upravno zadevo, kadar se odloča o pravici ali obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.''' Drugi odstavek istega člena šteje za upravno zadevo, kadar je s področnim predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča o njem ali izda upravno odločbo, oziroma kadar to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. materialna definicija upravne zadeve). Kadar upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, se uporabi materialna definicija upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če področni zakon uredi posamezno postopkovno vprašanje drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).</p>
'''Tudi če zakon določen akt poimenuje potrdilo, je od njegove vsebine odvisno, ali ga je šteti kot potrdilo ('''kot dokazilo o dejstvih, pomembnih za odločitev v upravni zadevi, se uporabljajo tudi potrdila, ki jih izdajajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, kar izhaja iz [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]] (gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 352), '''ali pa kot odločbo, torej akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi strank '''(glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072872 I U 1484/2013] z dne 28. 8. 2014). Več o pravni naravi potrdil [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Pravna_narava_%22potrdila%22_po_podro%C4%8Dnem_zakonu glej primer]).<p>Čeprav to vprašanje zdaj ureja drug zakon (prej ZGO-1, sedaj GZ-1), gre za isto stranko, kot tudi isto dejansko in pravno stanje. Gre za isto vrsto upravne zadeve, kot tudi pogoje, ne glede na naziv akta. '''Nova zahteva se preizkusi po [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]], in sicer po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, iz katere izhaja, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže,''' v kolikor se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako se ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.</p>
<p>'''Pri tem je pomembno, da se ugotovi, da gre za upravno zadevo z isto stranko (vlagateljem zahteve) in z isto vsebino (zahtevkom o tem, kar stranka uveljavlja).''' V nasprotnem primeru ne gre (več) za isto upravno zadevo ter je treba o novi zahtevi stranke odločiti v skladu z ZUP. '''Prepoved ponovnega odločanja torej velja le za tiste primere, ko je bilo o zadevi materialno pravno odločeno, ne pa tudi, če je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna''' (npr., ker je bil zahtevek zavrnjen ali zavržen oz. postopek ustavljen s sklepom) (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 28, 29).</p>
<p>V primeru, če je zahtevo vložila druga stranka, kateri še ni bilo izdano potrdilo po prejšnjem predpisu, pa se vloga ne more zavreči po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, temveč je treba o zahtevi odločiti z odločbo.</p>


<br>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

Trenutna redakcija s časom 09:39, 28. maj 2024

Zadeva: Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis, ista zadeva ob novem zakonu z istimi pogoji?  

Datum odgovora: 28. 5. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Področni zakon je predpisoval izdajo potrdila v določeni zadevi, čeprav je postopek omenjenega dokumenta po teoriji in sodni praksi ustrezal vsebinski opredelitvi upravne zadeve (kot je določal 197. člen ZGO-1). Po uveljavitvi novega zakona pa je pravna ureditev ostala nespremenjena glede na prejšnji zakon glede pogojev izdaje akta, le da je zakonodajalec upošteval, da se v postopku odloča o upravni zadevi in  predvidel izdajo odločbe (tj. po 150. členu GZ-1).

Nekatere stranke, ki so za objekt pridobile »potrdilo« po prejšnjem zakonu, sedaj vlagajo zahteve po novem zakonu, pri čemer se zahtevki nanašajo na isti objekt, pri čemer je včasih dejansko stanej enako, včasih pa se predloži brez obrazložitve drugačna dejstva (npr. dimenzije ali število etaž objekta). Ali gre v teh zadevah za isto stvar in se zahteve zavrže ali ne?

Odgovor:

Za upravno zadevo po 2. členu ZUP gre, kadar se odloča o pravici ali obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena določa, da gre za upravno zadevo, kadar je s področnim predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek, odloča o njem ali izda upravno odločbo (formalna opredelitev) oziroma kadar to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (materialna opredelitev). Kadar upravna zadeva ni opredeljena v formalnem smislu, je treba ugotoviti, ali gre za upravno zadevo v materialnem smislu (prim. Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 19 in nasl.). Kadar odločanje o pravici, pravni koristi ali obveznosti ustreza upravni zadevi v formalnem ali materialnem smislu, organ vodi in odloča v upravnem postopku, ne glede na drugačno poimenovanje akta po področnem zakonu, s katerim se postopek zaključi (glej primer in sodbo UPRS I U 1484/2013 z dne 28. 8. 2014).

V skladu s temeljnimi pravnimi izhodišči, ki so v ZUP opredeljena glede na točke prvega odstavka 129. člena ZUP, se o isti upravni zadevi ne moreta voditi upravni ali sodni postopek, če je v zadevi že pravnomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, obveznost ali pravno korist ali postopek še teče. Gre zlasti za zadeve, ki so postale (materialno) pravnomočne. Prav tako se o isti zadevi ne odloča ponovno, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (formalna pravnomočnost). V obeh situacijah se zahtevek stranke zavrže na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Za isto upravno zadevo gre, če se v novem postopku odloča o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti oziroma gre za isto pravno in dejansko stanje, če gre za pravno razmerje z isto stranko in o zadevi odloča isti organ (glej sodbo VSRS X Ips 10/2011 z dne 30. 8. 2012). Vendar je od omenjenega načelnega stališča treba deloma odstopiti, če je iz okoliščin zadeve očitno, da je bilo o isti zadevi odločeno, denimo, ko se zaradi pravnega nasledstva spremeni stranka, če se prejšnji in kasnejši zahtevek evidentno nanašata na isto dejansko stanje oziroma dejanske okoliščine (npr. isto nepremičnino) ali če sprememba pravnega stanja (sprememba predpisa) ne poseže v že vzpostavljena pravna razmerja oziroma nasploh, ko je neko pravno razmerje že vzpostavljeno. V takih primerih je treba zahtevek zavreči z utemeljitvijo, da je o isti zadevi že odločeno.

Le drugačnega poimenovanja akta v spremenjenem predpisu (prej potrdilo, nato odločba) ali sprememba predpisa, ki ureja isto pravno posledico, ni mogoče šteti kot razlog za ponovno odločanje oziroma za odločanje o drugi (upravni) zadevi. Bistveno je, ali novi predpis določa iste pogoje in tako ohranja nespremenjeno pravno stanje za pridobitev pravice. Enako velja v primeru spremembe stranke, kot tudi pri navajanju sprememb dejanskega stanja v prejšnjem in kasnejšem zahtevku (npr. spremenjenih dimenzij), če se to v naravi ni spremenilo. Morebitno prvotno, namerno ali nenamerno, navajanje drugačnih dejstev pa lahko kaže na nezakonitosti prejšnjih odločitev, ki jih je mogoče sanirati z (izrednimi) pravnimi sredstvi, če so izpolnjeni pogoji za njihovo uporabo (razlogi, roki), ni pa mogoče začeti novega postopka v isti zadevi.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...