Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis

Zadeva: Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis, ista zadeva ob novem zakonu z istimi pogoji?  

Datum odgovora: 28. 5. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Področni zakon je predpisoval izdajo potrdila, čeprav je postopek omenjenega dokumenta ustrezal vsebinski opredelitvi upravne zadeve (npr. 197. člen ZGO-1). Po uveljavitvi novega zakona (npr. GZ-1)  je pravna ureditev ostala nespremenjena kot v prejšnjem zakonu, s tem da je zakonodajalec upošteval, da se v postopku odloča o upravni zadevi in določno predvidel izdajo odločbe (npr. 150. člen GZ-1).

Nekatere stranke, ki so za objekt pridobile »potrdilo« po prejšnjem zakonu, sedaj vlagajo zahteve po novem zakonu, pri čemer se zahtevki nanašajo na isti objekt, vendar z drugačnimi dimenzijami, drugačnimi opisi (npr. prej enoetažni objekt, sedaj dvoetažni), drugim namenom (prej zidanica sedaj stanovanjska stavba) ipd. 

Ali gre v teh zadevah za isto stvar in se zahteve zavrže?

Odgovor:

Za upravno zadevo po 2. členu ZUP gre, kadar se odloča o pravici ali obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena šteje, da gre za upravno zadevo, kadar je s področnim predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek, odloča o njem ali izda upravno odločbo (formalna opredelitev), oziroma kadar to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (materialna opredelitev).

Kadar upravna zadeva ni opredeljena v formalnem smislu, je treba ugotoviti, ali gre za upravno zadevo v materialnem smislu:

• ali se v postopku odloča o pravici, obveznosti, pravni koristi, s področja upravnega prava, s katero je zavarovana javna korist;
• ali je pristojnost za odločanje podeljena upravnemu organu, organu samoupravne lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila oziroma drugemu državnemu organu, ki z odločanjem izvršuje upravne funkcijo (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

Kadar odločanje o pravici, pravni koristi ali obveznosti ustreza upravni zadevi v formalnem ali materialnem smislu, organ vodi in odloča v upravnem postopku, ne glede na drugačno poimenovanje akta po področnem zakonu, s katerim se postopek zaključi (glej glej primer in sodbo sodbo I U 1484/2013 z dne 28. 8. 2014), glede na splošni predpis oziroma ZUP.

V skladu s temeljnimi pravnimi izhodišči, ki so v ZUP opredeljena v 129. členu, se o isti upravni zadevi ne moreta voditi upravni ali sodni postopek, če je o njej že pravnomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, obveznost ali pravno korist. Govorimo o zadevah, ki so postale (materialno) pravnomočne. Prav tako se o isti zadevi ne odloča ponovno, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (formalna pravnomočnost). V obeh situacijah se zahtevek stranke zavrže na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

O isti upravni zadevi govorimo, če se v novem postopku odloča o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti oziroma gre za isto pravno in dejansko stanje, če gre za pravno razmerje z isto stranko in o zadevi odloča isti organ (gl. sodbo [SOVS VSRS X Ips 10/2011]). Vendar je od omenjenega načelnega stališča treba deloma odstopiti, če je iz okoliščin zadeve očitno, da je bilo o isti zadevi odločeno, denimo, ko se zaradi pravnega nasledstva spremeni stranka, če se prejšnji in kasnejši zahtevek evidentno nanašata na isto dejansko stanje oziroma dejanske okoliščine (npr. isto nepremičnino), če sprememba pravnega stanja (sprememba predpisa) ne poseže v že vzpostavljena pravna razmerja oziroma nasploh, ko je neko pravno razmerje že vzpostavljeno. V takih primerih je treba zahtevek zavreči z utemeljitvijo, da je o isti zadevi že odločeno.

Drugačnega poimenovanja akta v spremenjenem predpisu (prej potrdilo nato odločba) ali sprememba predpisa, ki ureja isto pravno posledico, ni mogoče šteti kot razlog za ponovno odločanje oziroma za odločanje o drugi (upravni) zadevi. Enako velja v primeru sprememba stranke, kot tudi pri navajanju sprememb dejanskega stanja v prejšnjem in kasnejšem zahtevku (npr. spremenjenih dimenzij), če se to v naravi ni spremenilo (morebitno prvotno, namerno ali nenamerno, navajanje drugačnih dimenzij lahko kaže na nezakonitosti prejšnjih odločitev, ki jih je mogoče sanirati z (izrednimi) pravnimi sredstvi, ni pa mogoče začeti novega postopka).

'

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...