Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 20: Vrstica 20:
<comments />
<comments />


'''


<p class="p1">'''[[Category:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna'''''']]'''</p><p class="p1">'''[[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc'''''']]'''</p>
[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]] [[Category:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

Redakcija: 22:11, 26. maj 2024

Zadeva: Izdaja potrdila ali odločbe v upravni zadevi glede na področni predpis-V USKLAJEVANJU  

Datum odgovora: 26. 5. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Področni zakon je za določeno upravno področje določal izdajo potrdila v upravnem postopku, čeprav je šlo dejansko za odločanje. Pristojni upravni organi so v postopku izdajali posebej imenovan akt (potrdilo), kateri pa je imel vse ustrezne značilnosti, kot tudi pravno naravo odločbe (npr. po 197. členu ZGO-1). Naknadno  je prišlo do spremembe področnega zakona (GZ-1), vendar pa je pravna ureditev o dani zadevi ostala povsem ista kot v prejšnjem zakonu razen, da se akt ob zaključku postopka sedaj imenuje odločba (150. člen ZG-1). Stranke po novem zakonu vlagajo nove zahteve za izdajo odločb, v nekaterih primerih tudi stranke, ki jim  je po prejšnjem predpisu bilo izdano potrdilo. Ali gre v teh zadevah za isto stvar in se potem te zahteve zavrže?

Odgovor:

Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve po 2. členu ZUP. Ta najprej določa, da gre za upravno zadevo, kadar se odloča o pravici ali obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena šteje za upravno zadevo, kadar je s področnim predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča o njem ali izda upravno odločbo, oziroma kadar to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. materialna definicija upravne zadeve). Kadar upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, se uporabi materialna definicija upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če področni zakon uredi posamezno postopkovno vprašanje drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

Tudi če zakon določen akt poimenuje potrdilo, je od njegove vsebine odvisno, ali ga je šteti kot potrdilo (kot dokazilo o dejstvih, pomembnih za odločitev v upravni zadevi, se uporabljajo tudi potrdila, ki jih izdajajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, kar izhaja iz 179. člena ZUP (gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 352),  ali pa kot odločbo, torej akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi strank (glej sodbo I U 1484/2013 z dne 28. 8. 2014). Več o pravni naravi potrdil glej primer).

Čeprav to vprašanje zdaj ureja drug zakon (prej ZGO-1, sedaj GZ-1), gre za isto stranko, kot tudi isto dejansko in pravno stanje. Gre za isto vrsto upravne zadeve, kot tudi pogoje, ne glede na naziv akta. Nova zahteva se preizkusi po 129. členu ZUP, in sicer po četrti točki 1. odstavka 129. člena ZUP, iz katere izhaja, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, v kolikor se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako se ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Pri tem je pomembno, da se ugotovi, da gre za upravno zadevo z isto stranko (vlagateljem zahteve) in z isto vsebino (zahtevkom o tem, kar stranka uveljavlja). V nasprotnem primeru ne gre (več) za isto upravno zadevo ter je treba o novi zahtevi stranke odločiti v skladu z ZUP. Prepoved ponovnega odločanja torej velja le za tiste primere, ko je bilo o zadevi materialno pravno odločeno, ne pa tudi, če je bila odločitev zgolj formalno pravnomočna (npr., ker je bil zahtevek zavrnjen ali zavržen oz. postopek ustavljen s sklepom) (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2. knjiga, 2022, str. 28, 29).

V primeru, če je zahtevo vložila druga stranka, kateri še ni bilo izdano potrdilo po prejšnjem predpisu, pa se vloga ne more zavreči po 4. točki 1. odstavka 129. člena, temveč je treba o zahtevi odločiti z odločbo.



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...