Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe«

Zadeva: Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe« - v usklajevanju

Datum odgovora: 15. 3. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

V postopku odvzema orožja, ki se je začel po uradni dolžnosti, je bila izdana odločba o vrnitvi orožja stranki. Odločba je bila stranki vročena, nakar se je ta želela pravici do pritožbe odpovedati, kar pa po določbah ZUP ni mogoče. Ali je v takšnem primeru potrebno počakati na iztek pritožbenega roka in šele po pravnomočnosti odločbe orožje vrniti stranki? V tem sicer ne vidimo smisla, saj se stranka na ugodno rešitev zagotovo ne bo pritožila, drugih strank v postopku ni, vendar je težava v tem, da materialni predpis ne vsebuje določila, da pritožba ne zadrži izvršitve. Če odpoved pravici do pritožbe skuša uresničevati interes čim hitrejše izvršitve pravice, zakaj to za postopke po uradni dolžnosti ne velja?

Odgovor:

Uvodoma izpostavljamo, da je odpoved pravici do pritožbe nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Namen odpovedi je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku. Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (glej npr. 224. člen ZUP o izvršljivosti, prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538).

Iz prvega odstavka 229.a člena ZUP izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti (glej Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, skladno s sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019 takšna odpoved pravici do pritožbe nebi imela pravnega učinka in nebi bila upoštevna.

Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, Uradni list RS, št. 33/91-I).

V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti se lahko stranki namreč naložijo tako pravice kot obveznosti, ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša, oziroma se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe omogočeno, da upravni akt izpodbija.

Glede na določila ZUP, ki pravijo, da je pritožba suspenzivno in devulutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je potrebno počakati, na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost in pravnomočnost odločbe.

Smiselno je še dodati, da se pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo (v postopkih, začetih na zahtevo stranke), zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo, (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka) pa se zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...