Iz Upravna Svetovalnica
Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<div>Organ, ki odloča v upravni zadevi, mora pred izdajo odločbe ugotoviti resnično dejansko stanje ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]])in presoditi skladnost konkretnega in zakonskega dejanskega stanja. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja se izvaja ugotovitveni in dokazni postopek ( | <div>Organ, ki odloča v upravni zadevi, mora pred izdajo odločbe ugotoviti resnično dejansko stanje ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]])in presoditi skladnost konkretnega in zakonskega dejanskega stanja. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja se izvaja ugotovitveni in dokazni postopek (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 170 in nasl.). Pri vodenju postopka oziroma opravljanju posameznih procesnih dejanj gre za''' neposredno izvrševanje upravne – oblastne funkcije'''. Zato je morebiten prenos izvajanja procesnih dejanj na druge subjekte oziroma '''delegacija upravnega odločanja v privatizirani obliki lahko le izjema in ne pravilo''' (prav tam, str. 3). | ||
V tem smislu se prenos pristojnosti za izvajanje procesnih dejanj lahko nanaša le na '''posamezna dejanja v postopku, ne pa na presojo dejanskega in pravnega stanja oziroma odločitev v upravni zadevi.''' Omenjena dejanja sodijo v pristojnost organa, ki je določen z zakonom ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4941998#full glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016]). Prenos pristojnosti izvajanja oblastnih funkcij, tako v smislu vodenja upravnega postopka kot tudi odločanja v konkretni upravnih zadevi, je dopustne samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven | Delegacija pristojnost lahko pripomore k večji učinkovitosti upravnega odločanja, vendar mora biti javnopravno omejena, urejena s predvidljivimi pravili in hkrati določena odgovornost za zakonito izvrševanje oblasti. Dejanja, ki jih zasebnik opravi nasproti stranki po naročilu organa, npr. zasebni detektiv, ki ugotavlja spoštovanje pravil o začasno zadržanosti z dela, imajo namreč naravo oblastnih dejanj. | ||
V tem smislu se prenos pristojnosti za izvajanje procesnih dejanj lahko nanaša le na '''posamezna dejanja v postopku, ne pa na presojo dejanskega in pravnega stanja oziroma odločitev v upravni zadevi.''' Omenjena dejanja sodijo v pristojnost organa, ki je določen z zakonom ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4941998#full glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016]). Prenos pristojnosti izvajanja oblastnih funkcij, tako v smislu vodenja upravnega postopka kot tudi odločanja v konkretni upravnih zadevi, je dopustne samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven le tega v zvezi z detektivi gl. [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111446802 sklep UPRS U 2384/2018-37 z dne 6. 5. 2020]) in ne pogodbeno brez zakonske podlage; taka pogodba (ali akt z drugim nazivom) bi bila nična.</div> | |||
<div>Je pa v posebni obliki možna delegacija dejanj v postopku na podlagi pravil ZUP, zlasti pri imenovanju izvedencev, a z oblastnim aktom, tj. s sklepom o imenovanju po [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. členu ZUP]] ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_izvr%C5%A1be_in_njen_vrstni_red_ter_dolo%C4%8Danje_izvr%C5%A1itelja glej ta primer]). Izvedenci, podobno kot izvršitelji ali vročevalci, so praviloma fizične osebe, a njihov angažma ostaja na ravni izvajanja posameznih dokazov in opravljanju neposrednih procesnih dejanj. '''ZUP tako omogoča »zunanjo pomoč« zgolj pri ugotavljanju dejanskega stanja le v okviru izvedenstva.''' Presoja dokazov, vključno z dokazno oceno, je zaradi varstva javne koristi v okviru inkvizicijske maksime pridržana upravnemu organu. A tudi procesno - tehnična opravila, kot sta vročanje ali neposredna izvršba po drugi osebi oziroma izvršitelju, so zaradi izvrševanja oblastnih odredb za ta opravila de iure imperii dejavnost. Z drugimi besedami: '''čeprav določeno dejanje opravi druga pravna ali fizična oseba, to v razmerju do stranke opravi oblastno''', tudi mimo ali proti volji ne le stranke, ampak določenega izvajalca naloge. Minimalna vodila za privatizirano, a demokratično izvajanje upravne oblasti so tako kumulativno vsaj: 1) odgovornost za upravno zadevo, kljub prenosu nekaterih dejanj na zasebnika, nosi pristojni upravni organ; 2) prenese se lahko le del dejanj v postopku, tudi ugotavljanje in dokazovanje dejstev, ne pa sama odločitev; 3) prenos, čeprav delen, mora imeti pravno podlago v enem od zakonskih institutov (na primer izvedenstvo, izvršba); 4) zasebnika v razmerju do stranke zavezujejo ista ustavna načela in zakonska pravila kot organ (Kovač, prav tam). | <div>Je pa v posebni obliki možna delegacija dejanj v postopku na podlagi pravil ZUP, zlasti pri imenovanju izvedencev, a z oblastnim aktom, tj. s sklepom o imenovanju po [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. členu ZUP]] ([https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Na%C4%8Din_izvr%C5%A1be_in_njen_vrstni_red_ter_dolo%C4%8Danje_izvr%C5%A1itelja glej ta primer]). Izvedenci, podobno kot izvršitelji ali vročevalci, so praviloma fizične osebe, a njihov angažma ostaja na ravni izvajanja posameznih dokazov in opravljanju neposrednih procesnih dejanj. '''ZUP tako omogoča »zunanjo pomoč« zgolj pri ugotavljanju dejanskega stanja le v okviru izvedenstva.''' Presoja dokazov, vključno z dokazno oceno, je zaradi varstva javne koristi v okviru inkvizicijske maksime pridržana upravnemu organu. A tudi procesno - tehnična opravila, kot sta vročanje ali neposredna izvršba po drugi osebi oziroma izvršitelju, so zaradi izvrševanja oblastnih odredb za ta opravila de iure imperii dejavnost. Z drugimi besedami: '''čeprav določeno dejanje opravi druga pravna ali fizična oseba, to v razmerju do stranke opravi oblastno''', tudi mimo ali proti volji ne le stranke, ampak določenega izvajalca naloge. Minimalna vodila za privatizirano, a demokratično izvajanje upravne oblasti so tako kumulativno vsaj: 1) odgovornost za upravno zadevo, kljub prenosu nekaterih dejanj na zasebnika, nosi pristojni upravni organ; 2) prenese se lahko le del dejanj v postopku, tudi ugotavljanje in dokazovanje dejstev, ne pa sama odločitev; 3) prenos, čeprav delen, mora imeti pravno podlago v enem od zakonskih institutov (na primer izvedenstvo, izvršba); 4) zasebnika v razmerju do stranke zavezujejo ista ustavna načela in zakonska pravila kot organ (Kovač, prav tam). | ||
Redakcija: 08:58, 15. marec 2024
Zadeva: Uporaba zasebnika s strani upravnega organa pri dokazovanju v upravnem postopku?
Datum odgovora: 14. 3. 2024
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Kdaj lahko upravni organ v upravnem postopku uporabi zasebnega izvajalca (npr. ZZZS uporabi detektiva, ki ugotavlja, če se zavarovanec ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja stalnega prebivališča)? Ali lahko imenovan zasebnik s strani organa, npr. detektiv, pri tem uporabi prikriti nadzor ali je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke?
Odgovor:
Delegacija pristojnost lahko pripomore k večji učinkovitosti upravnega odločanja, vendar mora biti javnopravno omejena, urejena s predvidljivimi pravili in hkrati določena odgovornost za zakonito izvrševanje oblasti. Dejanja, ki jih zasebnik opravi nasproti stranki po naročilu organa, npr. zasebni detektiv, ki ugotavlja spoštovanje pravil o začasno zadržanosti z dela, imajo namreč naravo oblastnih dejanj.
V tem smislu se prenos pristojnosti za izvajanje procesnih dejanj lahko nanaša le na posamezna dejanja v postopku, ne pa na presojo dejanskega in pravnega stanja oziroma odločitev v upravni zadevi. Omenjena dejanja sodijo v pristojnost organa, ki je določen z zakonom (glej Kovač, »Privatizirano« zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih, Pravna praksa, št. 44/2016). Prenos pristojnosti izvajanja oblastnih funkcij, tako v smislu vodenja upravnega postopka kot tudi odločanja v konkretni upravnih zadevi, je dopustne samo z zakonom ali na podlagi zakona (npr. o podelitvi javnega pooblastila in odločitvami v sklopu oziroma izven le tega v zvezi z detektivi gl. sklep UPRS U 2384/2018-37 z dne 6. 5. 2020) in ne pogodbeno brez zakonske podlage; taka pogodba (ali akt z drugim nazivom) bi bila nična.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti inzanikanja odgovornosti.