Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok

Zadeva: Postopanje organa v primeru nepopolne pritožbe glede na prekluzivni pritožbeni rok - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 7. 3. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?

Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže?

Odgovor:

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z 13. in 229. členom ZUP. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).

V skladu z 240. členom ZUP mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 248-249).

Obstaja možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna. Skladno s sodno prakso se pritožba šteje za vlogo, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati v skladu z 67. in 68. členom ZUP in upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. V kolikor je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi. Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo znotraj teka pritožbenega roka popravi oziroma dopolni. V kolikor organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako. Za več glej UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020.

Rok za vložitev pritožbe je procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Splošni pritožbeni rok je 15 dni, zato mora organ stranko pozvati na dopolnitev čim prej, saj mora stranka pritožbo dopolniti znotraj teka 15 dnevnega roka. V skladu z 67. členom ZUP mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti rok, v katerem mora vložnik pritožbo dopolniti. ZUP določa, da je stranke na dopolnitev potrebno pozvati pisno, vendar je zaradi varstva pravic strank zakonito obveščanje stranke o pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu ali ustno. Če je pristojen organ pritožbo dobil, npr. dva dni pred iztekom prekluzivnega roka za pritožbo je malo verjetno, da bo stranka oz. oseba s pravnim interesom lahko tako pritožbo dopolnila v pritožbenem roku. Vseeno je dolžnost uradne osebe, da ravna skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) in npr. namesto uradnega poziva po pošti, stranko k dopolnitvi pozove preko telefonskega klica. V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu uradnega organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek 67. člena ZUP). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9.7.2003. Takšno postopanje organa je zakonito zgolj v primeru, ko vsebuje pritožba materialne pomanjkljivosti, torej v primerih, ko stranka ne navede pritožbenih razlogov ali pa so le ti pomanjkljivo zapisani.

Drugačno postopanje se od organa zahteva za primere, ko pri pregledu pritožbe ugotovi zgolj formalne pomanjkljivosti, ki so vezane na prvi odstavek 66. člena ZUP. To bi pomenilo, da v pritožbi manjka na primer navedba opravilne št. izpodbijane odločbe, podpis vlagatelja, navedba datuma... V takih primerih je pritožba vseeno dovoljena, saj gre za manjše dopolnitve, organ pa lahko ne glede na potek roka za pritožbo, pozove stranko ali drugo osebo s pravnim interesom v skladu z načelom varstva pravic strank za dopolnitev take pritožbe. Organ v tem primeru v roku petih delovnih dni pozove stranko na dopolnitev in ji v pozivu na dopolnitev postavi rok, v katerem je stranka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Organ mora torej v primeru formalnih pomanjkljivosti stranko pozvati k dopolnitvi, kljub temu, da se je prekluzivni pritožbeni rok že iztekel. V kolikor pritožbe stranka ne dopolni, je zgolj zaradi teh formalnih pomanjkljivosti organ ne sme zavreči.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...