Postopanje drugostopenjskega organa v primeru kršitve načela ne bis in idem

Zadeva: Postopanje organa v primeru kršitve načela ne bis in idem - v usklajevanju

Datum odgovora: 29. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Prvostopenjski organ je meritorno odločil o zahtevku stranke, čeprav je bilo o isti upravni zadevi že meritorno odločeno, in sicer negativno odločeno. Stranka se je na odločitev prvostopenjskega organa pritožila in sicer iz pritožbenega razloga »napačno ugotovljeno dejansko stanje«. Pritožba sicer ni utemeljena. Kako postopa organ v danem položaju po prejemu pritožbe?

Odgovor:

Uvodoma je potrebno izpostaviti, da v skladu s 129. členom ZUP upravni organ, ki prejme zahtevo stranke, najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže tudi, če je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (podrobneje glej splošno načelo prepovedi dvakratnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem). Vsebinsko ali meritorno odločanje glede pogojev za pravico/obveznost lahko šele sledi prehodno uspešnemu formalnemu preizkusu procesnih predpostavk za uvedbo postopka, kar pomeni tudi, da o isti zadevi še ni bilo odločeno. V primeru, ko prvostopenjski organ med postopkom ugotovi, da gre za situacije iz prvega odstavka 129. člena, bi moral takšen zahtevek s sklepom nemudoma zavreči (glej tudi Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 177). Omenjeno načelo zagotavlja pravno varstvo pred dvojno obravnavo iste zadeve in izhaja iz načel pravičnosti ter učinkovitosti upravnega sistema (glej npr. sklep VSRS I Up 1243/2003 z dne 24. 3. 2005.

Sicer pa velja, da lahko stranka vloži novo zahtevo, če izkaže vsaj delno drugačno dejansko stanje, kot je bilo v času izdaje negativne odločbe na prvi stopnji. Za isto zadevo gre namreč le, če je izpolnjenih več kazalnikov: ista stranka, isti organ, isto materialno pravo (isti področni predpis/i oz. pogoji za pravico), v celoti isti dejanski stan in isti namen postopka; če pa je katerikoli element drugačen, prepovedi odločanja v isti zadevi ni (več), saj ne gre za isto zadevo. Zgoraj navedenemu primeru potrjujeta tudi sodba in sklep UPRS U 134/2002 z dne 10. 2. 2004, v kateri sodišče navaja, da lahko gre v obeh primerih za identičen zahtevek, pa se zahtevka opirata na različni pravni podlagi in na različno dejansko stanje. 

Če je organ spregledal že meritorno izdano negativno odločbo in ni, kot bi moral najprej, preizkusil okoliščine iz 129. člena ZUP in ob začetku postopka ocenil, da sta se dejansko stanje, oziroma pravna podlaga spremenila in da je potrebna ponovna vsebinska presoja zahtevka stranke, je treba novo odločbo v istem odpraviti, saj je bilo prekršeno načelo ne bis in idem. Ministrstvo tedaj na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP po nadzorstveni pravici odpravi drugo izdano odločbo, kadarkoli v petih letih po njeni izdaji in vročitvi. To pravno sredstvo ima prednost pred pritožbenim odločanjem (več v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). Zahtevo, ki je bila podana kot istovrstna v drugo, pa se zavrže (glej npr. sodbo VSRS I Up 810/2002 z dne 17. 4. 2003).

Če pa je prišlo do sprememb okoliščin in je organ tekom meritornega odločanja presodil, da še vedno niso izpolnjeni pogoji v zadostnem obsegu, da bi stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, in zahtevi ni ugodil, se pritožba rešuje kot običajno, tako da najprej prvostopenjski organ preveri procesne predpostavke po 240. členu ZUP in možnost nadomestne odločbe, nato pa drugostopenjski organ vsebinsko odloči o utemeljenosti pritožbe, kar po navedbah v vprašanju pomeni verjetno zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske (druge) odločbe po 248. členu ZUP.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...