Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Redakcija 38966 uporabnika PoloncaKovac (pogovor) razveljavljena)
Oznaka: razveljavitev
Vrstica 8: Vrstica 8:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).&nbsp;<div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela&nbsp; imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).<br></div>
Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190. .C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]]), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postavitev/izlo%C4%8Ditev_izvedenca_-_predlog_stranke_ali_odlo%C4%8Ditev_organa%3F primer]).&nbsp;<div><br></div><div>Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela&nbsp; imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej [[Zak:ZUP#197. .C4.8Dlen{{!}}197. člen ZUP]]).</div><div><br></div><div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div><div><br></div><div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.&nbsp;'''</div><div><br></div><div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.&nbsp;</div><div><br></div><div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).&nbsp;</div>
<div><br></div>
<div>Glede na drugi odstavek [[Zak:ZUP#191. .C4.8Dlen{{!}}191. člena ZUP]] '''izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti''' iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej [[Zak:ZUP#183. .C4.8Dlen{{!}}183. člen ZUP]]), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. '''Odrek oziroma oprostitev''' dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po [[Zak:ZUP#192. .C4.8Dlen{{!}}192. členu ZUP]] zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.</div>
<div><br></div>
<div>Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek [[Zak:ZUP#194. .C4.8Dlen{{!}}194. člena ZUP]] v zvezi s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#185. .C4.8Dlen{{!}}185. člena ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). '''ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela.&nbsp;'''</div>
<div><br></div>
<div>Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258. .C4.8Dlen{{!}}258. člena ZUP]]). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka [[Zak:ZUP#227. .C4.8Dlen{{!}}227. člena ZUP]]) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za''' obligatorni pisni sklep''' (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) '''predpisana tudi vsebina izreka''' (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep '''nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba'''. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7. .C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja.&nbsp;</div>
<div><br></div>
<div>Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339).&nbsp;</div>


<br>
<br>

Redakcija: 10:21, 6. februar 2024

Zadeva: Način odreka prevzema dolžnosti izvedenca - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 2. 2. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Na kakšen način izvedenec obvesti organ o odreku prevzema dolžnosti, če se za izvedbo dokaza z izvedencem izda pisni sklep o njegovi postavitvi? 
Ali je na sklep o imenovanju izvedenca dovoljena pritožba?

Odgovor:

Uradna oseba, ki vodi postopek in nima strokovnega znanja, postavi izvedenca za ugotavljanje ali presojo določenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o zadevi, če druga dokazna sredstva ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja ali presoje kakšnega dejstva (glej Upravni postopek in upravni spor, Kovač in Jerovšek, 2023, str. 200). ZUP določa, da je o postaviti izvedenca potrebno odločiti s pisnim sklepom (prvi odstavek 190. člena ZUP), s katerim se mu določijo naloge oz. postavijo vprašanja, na katera naj odgovori, ter določi rok za njihovo izvedbo (glej primer). 


Organ z izvedencem ne sklepa pogodbe, saj je njuno razmerje opredeljeno z omenjenim pisnim sklepom in veljavnimi predpisi. Izvedenec stopi v razmerje z organom in ne s stranko (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 338). Vendar brez zakonsko opravičljivih razlogov, izvedenec ne more odreči sodelovanja z organom, kajti njegova dolžnost ni pogodbena. Dolžnost izhaja iz oblastvenega sklepa, zato je le-ta javnopravna (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 341). Torej uradna oseba s sklepom izvedenca ne zaprosi, ampak določi njegovo delo, ker je sklep oblastni akt. V nasprotnem primeru, tj. za neizvedbo ali nestrokovno ali prepozno izvedbo naročenega dela  imenovanega izvedenca, zakon opredeljuje denarne in druge sankcije (poleg neplačila dela; glej 197. člen ZUP).

Glede na drugi odstavek 191. člena ZUP izvedenec lahko odreče prevzem dolžnosti iz enakih razlogov, iz katerih priča lahko odreče pričanje (glej 183. člen ZUP), tudi iz drugih utemeljenih razlogov, npr. preobremenjenosti z izvedenskim ali drugim delom, nima ustreznega strokovnega znanja, je odsoten zaradi potovanja, bolezni ipd. Če je potrebno, mora te razloge verjetno izkazati po analogiji drugega odstavka 183. člena ZUP. Odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva le izvedenec, ne pa tudi stranka – ta lahko po 192. členu ZUP zahteva le izločitev izvedenca. Oprostitev dolžnosti pa lahko zahteva tudi delodajalec izvedenca po tretjem odstavku 191. člena ZUP.

Uradna oseba je dolžna izvedenca poučiti o možnosti odreka prevzema dolžnosti glede na peti odstavek 194. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 185. člena ZUP) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 342). ZUP ne določa, na kakšen način (ali v sklepu ali kako drugače) uradna oseba izvedenca o tem pouči, niti na kakšen način naj izvedenec poda zahtevo za odrek oziroma oprostitev dolžnosti za opravljanje izvedenskega dela. 

Izhajajoč iz sestavnih delov sklepa, ki jih mora vsebovati sklep o postavitvi izvedenca, menimo, da se izvedenca o možnosti odreka prevzema dolžnosti lahko pouči v obrazložitvi sklepa. Zoper sklep o postavitvi izvedenca sicer ni dovoljena samostojna pritožba, zato se take sklepe lahko izpodbija skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek 258. člena ZUP). Zakonodajalec sestavin tovrstnih sklepov (razen splošne določbe drugega odstavka 227. člena ZUP) ne določa, zato ti sklepi praviloma ne vsebujejo obrazložitve. Ker pa gre v primeru imenovanja izvedenca na podlagi določb 190. člena ZUP za obligatorni pisni sklep (torej posledično ga niti ni mogoče naznaniti ustno in je izdan zunaj naroka), za katerega je (v prvem odstavku 190. člena ZUP) predpisana tudi vsebina izreka (opredeljene naloge izvedenca in rok za njihovo izvedbo), mora ta sklep nadalje vsebovati tudi iste sestavine kot sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Tega ZUP sicer ne določa, vendar tako ravnanje zahteva načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP) (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 529-530). Zato poučitev izvedenca sodi v pravni del obrazložitve, v katero se navede tudi način odreka prevzema dolžnosti, in sicer, da izvedenec pisno sporoči opravičene razloge, zaradi katerih odklanja opravo izvida ali izvedenskega mnenja. 

Če se imenovani izvedenec dejansko odreče prevzemu dolžnosti, uradna oseba o tem pisno seznani stranke, hkrati pa jih seznani tudi s podatki o drugem izvedencu, ki ga namerava imenovati (tretji odstavek 190. člena ZUP) in jih pozove k izjasnitvi. Po prejeti zjasnitvi strank, izda uradna oseba nov sklep o določitvi izvedenca. Koristno pa je, da se pred izdajo sklepa uradna oseba neformalno posvetuje z izvedencem zaradi morebitne preobremenjenosti, drugih ovir, dolžine roka ipd. (glej Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 339). 



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...