Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

Zadeva: Ravnanje organa v primeru nepopolne vloge

Datum odgovora: 31. 05. 2009, pregled 29. 1. 2023, dopolnjeno 5. 1. 2024

Vprašanje:

Kako ravna glavna pisarna, če stranka prinese nepopolno vlogo osebno?

Stranka je želela pri upravnem organu osebno vložiti vlogo (npr. prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje iz razloga študija po Zakonu o tujcih), vendar je organ sprejem zavrnil zaradi tega, ker vloga istočasno ni vsebovala vseh  prilog, ki jih zahteva področni zakon in podzakonski predpis (npr. dokazilo o sprejemu v javno veljavni izobraževalni program). Posledično je stranka zamudila rok za vložitev vloge, ker do poteka roka ni uspela pridobiti vseh predpisanih prilog. Ali je ravnanje organa v tem primeru pravilno? Torej, da zavrne osebni sprejem vloge, ker le-ta nima vseh predpisanih prilog ali bi moral upravni organ vlogo vseeno sprejeti, jo pregledati ter nato stranko pozvati k dopolnitvi?

Odgovor:

Organ oziroma javni uslužbenec, pooblaščen za sprejem vlog, mora vlogo sprejeti vedno, tudi če ugotovi, da je formalno pomanjkljiva. Javni uslužbenec, ki je določen za neposreden sprejem vlog, mora v tem primeru, po 19. členu Uredbe o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele), stranko na pomanjkljivosti opozoriti ter ji pojasniti, kako naj jih odpravi. Če stranka zahteva, da se njena vloga kljub temu sprejme, se v zadevi napravi zaznamek, da je stranka bila opozorjena na pomanjkljivosti. Po ZUP mora organ stranko pisno pozvati, da odpravi formalne pomanjkljivosti, ter jo seznaniti s pravnimi posledicami, do katerih pride v primeru, če teh ne odpravi v predpisanem roku. Zaradi tega je potrebno vse določbe UUP dopolnjevati z določbami ZUP in se v primeru neposrednega neskladja tudi ravnati po njem (po Kovač et al., UUP z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66).
Namreč, prvi in drugi odstavek 67. člena ZUP določata, da organ nepopolnih ali nerazumljivih vlog ne sme zavreči, ampak mora v petih delovnih dneh od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Organ tako vložniku pošlje ali izroči zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v obliki dopisa, če je ta podal vlogo neposredno pri organu. V primeru, da stranka pomanjkljivosti odpravi v predpisanem roku, se šteje, da je vloga bila vložena takrat, ko so njene pomanjkljivosti bile odpravljene. Če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi, pa jo organ na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP kot nepopolno zavrže s sklepom.

Skladno z zgoraj navedenim bi moral ravnati tudi organ v konkretnem primeru. 

Samo zaradi tega, ker stranka ni priložila vseh zahtevanih prilog, ni dovoljeno zavrniti sprejem vloge ampak je potrebno z njo ravnati kot z nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo. Takšne vloge tudi ni dovoljeno takoj zavreči (67. člena ZUP). Po praksi Ustavnega sodišča sodi to pravilo med temelje pravne države (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 106) prav tako pa  uresničuje temeljno načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP). Organ mora, preden vlogo zavrže, pridobiti popolno vlogo, in sicer tako, da v roku petih delovnih dneh (instrukcijski rok) zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določi rok, v katerem naj popravi pomanjkljivosti vložene vloge. Poleg določitve roka mora dopis vsebovati še preostali dve obvezni sestavini (glej Poziv za dopolnitev vloge, dopis za odpravo pomanjkljivosti in Postopanje organa, če prek pritožbe ugotovljeno, da zavržena nepopolna vloga zaradi nepravočasnosti). Zahtevo za odpravo pomanjkljivosti mora organ poslati oziroma izročiti vložniku v pisni obliki. Če je namreč stranka pozvana zgolj ustno, je ne morejo zadeti nobene posledice, četudi bi morda prekoračila rok, ki ga je ustno določila uradna oseba (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 169).

V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZTuj-2 se dovoljenje za začasno prebivanje lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja mora tujec vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. 44. člen ZTuj-2 in obrazec prošnje št. 11/1 iz Priloge 1 Pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, načinu zajemanja prstnih odtisov, načinu označitve prenehanja ter ceni izkaznice dovoljenja za prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca (Uradni list RS, št. 83/21, 17/22, 98/23 in 134/23) nadalje določata tudi druge sestavine (dokazila in priloge) ki jih mora vsebovati vloga oziroma ki morajo biti priloženi k prošnji. ZTuj-2 pa posebej ne določa pogojev za sprejem nepopolne vloge, v skladu s 85. členom ZTuj-2 pa se v postopkih po tem zakonu (subsidiarno) uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače, kar pomeni, da se (subsidiarno) uporabljajo tudi prvi odstavek 65. člena ZUP, ki določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan, in zgoraj opisane določbe 67. člena ZUP, ki urejajo postopanje organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...