Vročanje drugostopenjske odločbe, s katero je odločba organa prve stopnje odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, ter ravnanje prvostopenjskega upravnega organa v ponovnem postopku

Zadeva: Vročanje drugostopenjske odločbe, s katero je odločba organa prve stopnje odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, ter ravnanje prvostopenjskega upravnega organa v ponovnem postopku

Datum odgovora: 29. 8. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Organ prve stopnje stranki in več stranskim udeležencem izda odločbo v upravnem postopku (npr. upravna enota, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja). Nekaj stranskih udeležencev se zoper odločbo pritoži. Organ druge stopnje v primeru ugoditve pritožbi odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje z napotilom, da odločbo organa druge stopnje vroči samo stranskim udeležencem, ki so se pritožili, torej so z odpravo odločbe seznanjeni samo tisti, ki so se pritožili. Ali je organ prve stopnje (UE) v tem primeru ravnal pravilno?

Katere stranke oz. stranske udeležence se povabi na ustno obravnavo v ponovnem postopku, vse ali samo tiste, ki so se pritožili zoper izdano odločbo?

Kdo vodi ponovni postopek po napotilih pritožbenega organa, če je treba rešiti predhodno vprašanje, je prav, da organ prve stopnje postopek prekine do rešitve predhodnega vprašanja na drugi stopnji? Kdaj se v tem primeru izda nadomestna odločba? Komu vse se vroči odločbo v ponovnem postopku?

Odgovor:

Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP). Navedeno pomeni, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo odpravljene odločbe.

Glede na navedene pravne posledice pa je že zaradi zagotovitve temeljne pravice do seznanitve s stanjem v zadevi oz. temeljnega načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), potrebno odločbo organa druge stopnje, s katero je prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, vročiti vsem, ki so imeli status strank in stranskih udeležencev v prejšnjem postopku.

Ker se z odpravo vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo odpravljene odločbe, je zato tudi logično, da so v ponovnem postopku udeleženi vsi stranski udeleženci, ki so takšen status že imeli v postopku, končanem z izdajo odpravljene odločbe. Stranski udeleženec v postopku ima enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP), zato se na ustno obravnavo poleg strank vabijo vsi stranski udeleženci, odločba izdana v ponovnem postopku pa se vroči vsem strankam in stranskim udeležencem ponovnega postopka. 

Pravice stranskih udeležencev so omejene le s prekluzijami po ZUP (npr. glej 138. člen ZUP) in področnem zakonu. Glede na specialne določbe Gradbenega zakona (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v zvezi z vabili stranskim udeležencem na ustno obravnavo, pa velja, da mora stranski udeleženec, ki nameravani gradnji ugovarja, svoje trditve navesti in zanje do konca obravnave predložiti dokaze, na kar ga upravni organ opozori v vabilu na obravnavo. V vabilu je treba stranske udeležence posebej opozoriti tudi na to, da se bo v primeru, če se vabilu ne bodo odzvali in svojega izostanka ne bodo opravičili, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo (tretji in četrti odstavek 52. člena GZ-1).

Kadar pa bi v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka pri obravnavi pritožbe na prvi stopnji naleteli na predhodno vprašanje (147. člena ZUP), je pravilno, da se tudi to vprašanje razčisti na prvi stopnji, torej pred pošiljanjem pritožbe v obravnavo drugi stopnji, ne pa, da se postopek prekine (153. člen ZUP). Ne samo, da je ključno, da se že na prvi stopnji ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, če je pritožba utemeljena, kolikor to ne bi bilo izvedeno, bi to moral storiti organ druge stopnje, še bolj verjetno je, da bi ta zadevo vrnil v ponovno odločanje na prvo stopnjo, kar bi cel postopek le po nepotrebnem podaljšalo.

Glede na to, da prvostopenjski upravni organ nekaterih predhodnih vprašanj ne sme sam obravnavati (149. čl. ZUP) oz. v nekaterih primerih bi tudi bilo nesmotrno, da jih sam reši (npr. ureditev meje kot predhodno vprašanje v postopku izdaje GD), me je malo zmotil zadnji del stavka (….«ne pa da se postopek prekine«…..) oz. stavek: »Kadar pa bi v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka pri obravnavi pritožbe na prvi stopnji naleteli na predhodno vprašanje (147. člena ZUP), je pravilno, da se tudi to vprašanje razčisti na prvi stopnji, torej pred pošiljanjem pritožbe v obravnavo drugi stopnji, ne pa, da se postopek prekine (153. člen ZUP).«

Sem na stališču, da tudi v postopkih po 243. členu in 244. členu ZUP (gre prav tako za posebni ugotovitveni postopek v katerem se lahko izdajajo procesni sklepi) lahko prvostopenjski organ s sklepom prekine postopek zaradi rešitve predhodhodnega vprašanja.

Lp, Boris

Upravni organ ob tem izda nadomestno odločbo (242. člen ZUP) v ponovljenem postopku le v primeru, če je odločitev drugačna kot v prvotnem postopku. Kolikor odločitev (izrek) ostane enaka, pa se zadeva pošlje v reševanje drugi stopnji. Nadomestna odločba ni dopustna le zaradi dopolnitve obrazložitve. V takem primeru, ko organ prve stopnje dopolni ugotovitveni postopek z izvedbo dokazov in/ali procesnimi dejanji zaradi omogočanja sodelovanja stranke, pa odločitev ostane enaka, mora pa organ druge stopnje pri presoji zakonitosti upoštevati tudi naknadno izvedena procesna dejanja. 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...