Podeljevanje nagrad kot del izvajanja javne službe univerze: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 8: Vrstica 8:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<div>Javna služba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in za katere veljajo naslednje značilnosti:&nbsp;</div><div style="text-align: left;" ><span> </span>izvaja se v javnem interesu;</div><div style="text-align: left;" ><span> </span>za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost;</div><div style="text-align: left;" ><span> </span>izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesena je iz zasebne v javno sfero);</div><div style="text-align: left;" ><span> </span>izvaja se po posebnem javnopravnem režimu (Virant, Pravna ureditev javne uprave, 1998, str. 129).&nbsp;</div><div></div><div style="text-align: justify;" >Obseg javne službe, na področju visokega šolstva in delovanja univerze, ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 Zakon o visokem šolstvu] (ZVis, Uradni list RS, št. 32/12 in nasl). ZVis v prvem členu sicer določa, da ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja, kjer pa iz nadaljevanja zakona '''ni jasno razvidne definicije javne službe''', kar predstavlja ključni problem za opredelitev njenega obsega.</div><div></div><div style="text-align: justify;" >Javna služba je namreč normativni pojav in ne dejanski, kar pomeni, da javne službe ni brez njene normativne opredelitve, ki pa mora biti natančno opredeljena že v samem področnem predpisu (tako tudi Odločba USRS, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=+ODLO%C4%8CBA+U-I-156%2F08-16&type=search-2&order=desc&id=110292 U-I-156/08-16], z dne 14. 4. 2011). '''ZVis '''bi moral namreč že v skladu z načelom zakonitosti natančno opredeliti pojem javne službe v visokem šolstvu, kar pomeni, da '''bi moral (jasno) določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe ter temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe in načina njenega financiranja''' (Odločba USRS, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=+ODLO%C4%8CBA+U-I-156%2F08-16&type=search-2&order=desc&id=110292 U-I-156/08-16], z dne 14. 4. 2011).&nbsp;</div><div></div><div style="text-align: justify;" >Kljub pomanjkljivi definiciji javne službe v zakonu pa bi lahko z vidika namenske razlage zakona razbrali, da lahko '''celotno dejavnost univerze štejemo za javno službo, razen specifičnih dejavnosti, ki jih visokošolski zavodi lahko izvajajo kot tržno dejavnost '''(glej primeroma 26. člen Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017 in nasl.)). Podeljevanje nagrad, izhajajoč iz osme točke, prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 23. člena ZVis] tako predstavlja zakonsko opredeljeno nalogo rektorja univerze, ki glede na [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 1. člen ZVis] spada v domet javne službe. Glede na to, da se podeljevanje nagrad '''izvaja v javnem interesu''' (podeljevanje nagrad poteka v zvezi s študijem oz. njenimi temeljnimi dejavnostmi, ki jih univerza izvaja kot nosilka javnega pooblastila ter na podlagi zakonsko opredeljene naloge rektorja); '''za njihovo zagotavljanje je odgovorna država oz. lokalna skupnost '''(zlasti kot njena ustanoviteljica in v okviru financiranja njene temeljne dejavnosti); '''prav tako pa podeljevanje nagrad ne predstavlja tržne dejavnosti univerze ampak se izvaja po posebnem javnopravnem režimu''' (glede na Statut univerze in interne pravilnike, ki določajo podeljevanje nagrad), to pomeni, da so '''kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz definicije javne službe, zaradi česar je moč šteti, da podeljevanje nagrad spada v obseg opravljanja javne službe.'''&nbsp;&nbsp;</div><div></div>
<div>Javna služba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in za katere veljajo naslednje značilnosti:&nbsp;</div>
 
<div style="text-align: left;"><span> </span>izvaja se v javnem interesu;</div>
<div style="text-align: left;"><span> </span>za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost;</div>
<div style="text-align: left;"><span> </span>izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesena je iz zasebne v javno sfero);</div>
<div style="text-align: left;"><span> </span>izvaja se po posebnem javnopravnem režimu (Virant, Pravna ureditev javne uprave, 1998, str. 129).&nbsp;</div>
<div></div>
<div style="text-align: justify;">Obseg javne službe, na področju visokega šolstva in delovanja univerze, ureja [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 Zakon o visokem šolstvu] (ZVis, Uradni list RS, št. 32/12 in nasl). ZVis v prvem členu sicer določa, da ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja, kjer pa iz nadaljevanja zakona '''ni jasno razvidne definicije javne službe''', kar predstavlja ključni problem za opredelitev njenega obsega.</div>
<div></div>
<div style="text-align: justify;">Javna služba je namreč normativni pojav in ne dejanski, kar pomeni, da javne službe ni brez njene normativne opredelitve, ki pa mora biti natančno opredeljena že v samem področnem predpisu (tako tudi Odločba USRS, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=+ODLO%C4%8CBA+U-I-156%2F08-16&type=search-2&order=desc&id=110292 U-I-156/08-16], z dne 14. 4. 2011). '''ZVis '''bi moral namreč že v skladu z načelom zakonitosti natančno opredeliti pojem javne službe v visokem šolstvu, kar pomeni, da '''bi moral (jasno) določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe ter temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe in načina njenega financiranja''' (Odločba USRS, št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=+ODLO%C4%8CBA+U-I-156%2F08-16&type=search-2&order=desc&id=110292 U-I-156/08-16], z dne 14. 4. 2011).&nbsp;</div>
<div></div>
<div style="text-align: justify;">Kljub pomanjkljivi definiciji javne službe v zakonu pa bi lahko z vidika namenske razlage zakona razbrali, da lahko '''celotno dejavnost univerze štejemo za javno službo, razen specifičnih dejavnosti, ki jih visokošolski zavodi lahko izvajajo kot tržno dejavnost '''(glej primeroma 26. člen Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017 in nasl.)). Podeljevanje nagrad, izhajajoč iz osme točke, prvega odstavka [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 23. člena ZVis] tako predstavlja zakonsko opredeljeno nalogo rektorja univerze, ki glede na [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 1. člen ZVis] spada v domet javne službe. Glede na to, da se podeljevanje nagrad '''izvaja v javnem interesu''' (podeljevanje nagrad poteka v zvezi s študijem oz. njenimi temeljnimi dejavnostmi, ki jih univerza izvaja kot nosilka javnega pooblastila ter na podlagi zakonsko opredeljene naloge rektorja); '''za njihovo zagotavljanje je odgovorna država oz. lokalna skupnost '''(zlasti kot njena ustanoviteljica in v okviru financiranja njene temeljne dejavnosti); '''prav tako pa podeljevanje nagrad ne predstavlja tržne dejavnosti univerze ampak se izvaja po posebnem javnopravnem režimu''' (glede na Statut univerze in interne pravilnike, ki določajo podeljevanje nagrad), to pomeni, da so '''kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz definicije javne službe, zaradi česar je moč šteti, da podeljevanje nagrad spada v obseg opravljanja javne službe.'''&nbsp;&nbsp;</div>
<div></div>
<br>
<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

Redakcija: 21:25, 12. avgust 2023

Zadeva: Podeljevanje nagrad kot del izvajanja javne službe univerze - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 11. 8. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku / uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali podeljevanje nagrad, ki jih podeljuje rektor univerze predstavlja dejavnost, ki spada v obseg izvajanja javne službe?

Odgovor:

Javna služba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in za katere veljajo naslednje značilnosti: 
izvaja se v javnem interesu;
za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost;
izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesena je iz zasebne v javno sfero);
izvaja se po posebnem javnopravnem režimu (Virant, Pravna ureditev javne uprave, 1998, str. 129). 
Obseg javne službe, na področju visokega šolstva in delovanja univerze, ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis, Uradni list RS, št. 32/12 in nasl). ZVis v prvem členu sicer določa, da ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja, kjer pa iz nadaljevanja zakona ni jasno razvidne definicije javne službe, kar predstavlja ključni problem za opredelitev njenega obsega.
Javna služba je namreč normativni pojav in ne dejanski, kar pomeni, da javne službe ni brez njene normativne opredelitve, ki pa mora biti natančno opredeljena že v samem področnem predpisu (tako tudi Odločba USRS, št. U-I-156/08-16, z dne 14. 4. 2011). ZVis bi moral namreč že v skladu z načelom zakonitosti natančno opredeliti pojem javne službe v visokem šolstvu, kar pomeni, da bi moral (jasno) določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe ter temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe in načina njenega financiranja (Odločba USRS, št. U-I-156/08-16, z dne 14. 4. 2011). 
Kljub pomanjkljivi definiciji javne službe v zakonu pa bi lahko z vidika namenske razlage zakona razbrali, da lahko celotno dejavnost univerze štejemo za javno službo, razen specifičnih dejavnosti, ki jih visokošolski zavodi lahko izvajajo kot tržno dejavnost (glej primeroma 26. člen Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017 in nasl.)). Podeljevanje nagrad, izhajajoč iz osme točke, prvega odstavka 23. člena ZVis tako predstavlja zakonsko opredeljeno nalogo rektorja univerze, ki glede na 1. člen ZVis spada v domet javne službe. Glede na to, da se podeljevanje nagrad izvaja v javnem interesu (podeljevanje nagrad poteka v zvezi s študijem oz. njenimi temeljnimi dejavnostmi, ki jih univerza izvaja kot nosilka javnega pooblastila ter na podlagi zakonsko opredeljene naloge rektorja); za njihovo zagotavljanje je odgovorna država oz. lokalna skupnost (zlasti kot njena ustanoviteljica in v okviru financiranja njene temeljne dejavnosti); prav tako pa podeljevanje nagrad ne predstavlja tržne dejavnosti univerze ampak se izvaja po posebnem javnopravnem režimu (glede na Statut univerze in interne pravilnike, ki določajo podeljevanje nagrad), to pomeni, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz definicije javne službe, zaradi česar je moč šteti, da podeljevanje nagrad spada v obseg opravljanja javne službe.  



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...