Predložitev novega dokaza v pritožbenem postopku

Zadeva: Predložitev novega dokaza v pritožbenem postopku

Datum odgovora: 28. 6. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Stranka je bila v času trajanja postopka pozvana k predložitvi morebitnih dokazil, vendar tega ni storila. Kasneje je v pritožbi na odločbo organa prve stopnje predložila dokaz, ki je nastal šele po izdaji prvostopenjske odločbe. Organ druge stopnje je v pritožbenem postopku odločbo organa prve stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek organu prve stopnje z napotilom, da je v ponovnem postopku potrebno nov dokaz upoštevati (npr. v davčnem postopku je bil zavezanec seznanjen z nameravano odmero in pozvan k predložitvi dokazil za znižanje davčne osnove, vendar se na poziv ni odzval in je šele v pritožbi priložil račun za nastali strošek, ki je bil izdan po izdaji odmerne odločbe).
Ali lahko stranka v tem primeru uveljavlja stroške postopka tudi za pritožbeni in nov postopek?

Odgovor:

V pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (tretji odstavek 238. člena ZUP). Zakon s tem določa prekluzijo, tj. na čas vezano pravico stranke, ki jo ta izgubi, če rok zamudi (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga), da bi postopek tekel sicer v skladu z načeloma varstva javne koristi in pravic strank, a ekonomično (7. člen ZUP in 14. člen ZUP).

Če je stranka v pritožbi, kateri je priložil po izdaji prvostopenjske odločbe izdano dokazilo, ki vpliva na opredelitev pravic oziroma obveznosti v tej odločbi, navajala novo dejstvo, ki ni obstajalo v času prvotnega odločanja (npr. račun, ki izkazuje nižjo davčno osnovo v davčnem odmernem postopku), bi moral drugostopenjski organ pritožbo (če podana le iz tega razloga) zavrniti. Stranka bi namreč morala glede na tretji odstavek 238. člena ZUP navajati upoštevana dejstva že v postopku na prvi stopnji oziroma obrazložiti v pritožbi, zakaj tega dejstva oziroma dokazila pri organu prve stopnje ni navajala. Toda tega glede na opis dejstev stranka niti ni mogla storiti, zato ne gre za upravičen pritožbeni razlog.

Organ druge stopnje bi zato moral pritožbo zavrniti oziroma samo upoštevati relevantno dejansko stanje ter izdati odločbo.

V danem primeru pa je organ druge stopnje podano dokazilo očitno štel kot upravičen razlog in je zato pritožbene navedbe upošteval kot utemeljene pritožbene razloge, ob tem pa prvotno odločbo odpravil in vrnil zadevo v nov postopek organu prve stopnje. O podobnih zadevah glej tudi ta primer.

Če organ druge stopnje s svojo odločbo v pritožbenem postopku odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, na kar je organ prve stopnje vezan. Pri tem je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po napotilih v tej odločbi glede načina vodenja novega postopka (tretji odstavek 251. člena ZUP, glej tudi ta primer in ta primer). Organ prve stopnje na navedeno določbo sicer ni absolutno vezan, od navedene vezanosti odstopi le izjemoma, in sicer ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, kar pa mora v obrazložitvi odločbe izdane v ponovnem postopku posebej pojasniti. Če organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, ta ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo (četrti odstavek 251. člena ZUP). V tem primeru to pomeni, da mora organ prve stopnje znova preveriti dejansko stanje in ustrezno določiti, pri čemer je odprto vprašanje, ali se upošteva le dejstva, obstoječa v času prvotnega odločanja ali tudi naknadno nastala (izdan račun), pri čemer pa glede na odpravljeno prvo odločbo in napotila organa druge stopnje organ prve stopnje praviloma upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so relevantne v času ponovnega odločanja.

Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov (prvi odstavek 116. člena ZUP). Povrnitev stroškov postopka, nastalih v zvezi s pritožbo, je treba zahtevati do izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi. Povrnitev stroškov, nastalih v ponovnem postopku, pa je treba zahtevati do izdaje odločbe, s katero ponovni postopek na prvi stopnji konča.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...