Izterjava stroškov v primeru lažne prijave: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(9 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
=='''Zadeva: '''Izterjava stroškov v primeru lažne prijave==
== '''Zadeva: '''Izterjava stroškov v primeru lažne prijave ==


'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009
'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 22. 11. 2022


SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Izterjava stroškov v primeru lažne prijave]]
<br>


=='''Vprašanje:'''==
== '''Vprašanje:''' ==


Ko (npr. inšpekcijski) organ prejme prijavo, lahko nanjo reagira tudi, če je anonimna. Organ se sam odloči, ali bo na takšno prijavo reagiral ali ne. V primeru, da organ na anonimno prijavo reagira, izkaže pa se, da je bila lažna, se postavi vprašanje, kdo krije stroške reagiranja?
Ko (npr. inšpekcijski) organ prejme prijavo, se lahko nanjo&nbsp;odzove tudi, če je anonimna. Organ se sam odloči, ali bo na takšno prijavo reagiral ali ne. V primeru, da se organ na anonimno prijavo odzove, izkaže pa se, da je bila lažna, se postavi vprašanje, kdo krije nastale&nbsp;stroške?  


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna in vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Pri takšnih prijavah mora organ presoditi, ali je uvedba postopka potrebna zaradi varovanja javne koristi. Če meni, da iz prijave ne izhaja takšno dejansko stanje, postopka ni dolžan uvesti. [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3209.html Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) eksplicitno zavezuje inšpektorja, da obravnava tudi anonimne prijave, razen če okoliščine kažejo, da so prijave neresne ali lažne.  
Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna in vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Pri takšnih prijavah mora organ presoditi, ali je uvedba postopka potrebna zaradi varovanja javne koristi. Če meni, da iz prijave ne izhaja takšno dejansko stanje, postopka ni dolžan uvesti.[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) (pisrs.si)]&nbsp;(ZIN Uradni list RS, št. 43/07 in nasl.)&nbsp;eksplicitno zavezuje inšpektorja, da obravnava tudi anonimne prijave, razen če okoliščine kažejo, da so prijave neresne ali lažne.  


Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, trpi stroške postopka prijavitelj (30. člen ZIN), vendar je v takšnem primeru potrebno dokazati, da je imel prijavitelj namen zavesti organ, ker je poznal resnična dejstva. Na podlagi vsake prijave, ki se ne zaključi z odločbo inšpekcijskega organa, namreč ni mogoče trditi, da je bila prijava lažna.  
'''Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, trpi stroške postopka prijavitelj '''(31. člen ZIN), vendar je v takšnem primeru potrebno dokazati, da je imel prijavitelj namen zavesti organ, ker je poznal resnična dejstva. Na podlagi vsake prijave, ki se ne zaključi z odločbo inšpekcijskega organa, namreč ni mogoče trditi, da je bila prijava lažna.  


V primeru anonimne prijave stroške postopka nosi organ.<br>  
'''V primeru anonimne prijave stroške postopka nosi organ.'''<br>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''


<br>
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''
<comments />


=='''Želite podati svoje mnenje:'''==
[[Category:Stroški postopka]]
 
<comments /> [[Category:Strošški postopka]]

Trenutna redakcija s časom 11:31, 14. maj 2023

Zadeva: Izterjava stroškov v primeru lažne prijave

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 22. 11. 2022


Vprašanje:

Ko (npr. inšpekcijski) organ prejme prijavo, se lahko nanjo odzove tudi, če je anonimna. Organ se sam odloči, ali bo na takšno prijavo reagiral ali ne. V primeru, da se organ na anonimno prijavo odzove, izkaže pa se, da je bila lažna, se postavi vprašanje, kdo krije nastale stroške?

Odgovor:

Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna in vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Pri takšnih prijavah mora organ presoditi, ali je uvedba postopka potrebna zaradi varovanja javne koristi. Če meni, da iz prijave ne izhaja takšno dejansko stanje, postopka ni dolžan uvesti.Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) (pisrs.si) (ZIN Uradni list RS, št. 43/07 in nasl.) eksplicitno zavezuje inšpektorja, da obravnava tudi anonimne prijave, razen če okoliščine kažejo, da so prijave neresne ali lažne.

Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, trpi stroške postopka prijavitelj (31. člen ZIN), vendar je v takšnem primeru potrebno dokazati, da je imel prijavitelj namen zavesti organ, ker je poznal resnična dejstva. Na podlagi vsake prijave, ki se ne zaključi z odločbo inšpekcijskega organa, namreč ni mogoče trditi, da je bila prijava lažna.

V primeru anonimne prijave stroške postopka nosi organ.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...