Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(8 vmesnih redakcij 5 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
=='''Zadeva: '''Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah==
== '''Zadeva: '''Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah ==


'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009
'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 26. 11. 2022 <br>


SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah]]
== '''Vprašanje:'''  ==


=='''Vprašanje:'''==
Ali lahko inšpekcijski organ, ki je pooblaščen tako za upravne inšpekcijske postopke kot tudi za hitri postopek o prekršku, uvede le prekrškovni postopek brez upravnega in kdaj?


Ali lahko inšpekcijski organ, ki je pooblaščen tako za upravne inšpekcijske postopke kot tudi za hitri postopek o prekršku, uvede le prekrškovni postopek brez upravnega in kdaj?
== '''Odgovor:'''  ==


== '''Odgovor:''' ==
Pooblaščeni prekrškovni organi, ki imajo pristojnosti po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), ne morejo izvajati prekrškovnih postopkov brez predhodno in naprej uvedenega upravnega inšpekcijskega postopka. Ta dva postopka, upravni inšpekcijski in prekrškovni inšpekcijski, sta po naravi zadeve različna postopka, ki se izvajata vzporedno, in sicer v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje kršitve predpisov v izvornem upravnem inšpekcijskem postopku predstavlja prekršek. Upravni organi, ki so hkrati tudi prekrškovni, ne bi smeli nastopati samo kot prekrškovni po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), ampak bi moralo biti ugotovljeno dejansko stanje rezultat izvedenega ugotovitvenega in dokaznega postopka v primarno upravnem nadzoru nad spoštovanjem veljavnih predpisov. Uvedeni upravni inšpekcijski postopek se konča z upravno odločbo oz. sklepom po 18. členu ZIN, medtem ko se po 28. členu ZIN postopek ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Vzporedni prekrškovni postopek se s prekrškovnimi akti, pri čemer se nekatera procesna dejanja (npr. ogled) lahko opravijo v namen obeh postopkov (potem se npr. Zapisnik o ogledu šteje kot del tako upravnega kot prekrškovnega spisa). Če ima inšpekcijski organ torej tako upravna kot prekrškovna pooblastila in dejanski stan predstavlja tako kršitev predpisov in podlago za upravno ukrepanje kot prekršek, potem '''se uvedeni inšpekcijski postopek ne more šteti zgolj za prekrškovnega in zaključiti le z izrekom globe kot prekrškovne sankcije.'''<br>


Pooblaščeni prekrškovni organi, ki imajo pristojnosti po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3209.html Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in novele), ne morejo izvajati prekrškovnih postopkov brez predhodno in naprej uvedenega upravnega inšpekcijskega postopka. Ta dva postopka, upravni inšpekcijski in prekrškovni inšpekcijski, sta po naravi zadeve različna postopka, ki se izvajata vzporedno, in sicer v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje kršitve predpisov v izvornem upravnem inšpekcijskem postopku predstavlja prekršek. Upravni organi, ki so hkrati tudi prekrškovni, ne bi smeli nastopati samo kot prekrškovni po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO2537.html Zakonu o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele), ampak bi moralo biti ugotovljeno dejansko stanje rezultat izvedenega ugotovitvenega in dokaznega postopka v primarno upravnem nadzoru nad spoštovanjem veljavnih predpisov. Uvedeni upravni inšpekcijski postopek se konča z upravno odločbo oz. sklepom o ustavitvi ali zapisnikom po ZIN-A, vzporedni prekrškovni postopek pa s prekrškovnimi akti, pri čemer se nekatera procesna dejanja (npr. ogled) lahko opravijo v namen obeh postopkov (potem se npr. Zapisnik o ogledu šteje kot del tako upravnega kot prekrškovnega spisa). Če ima inšpekcijski organ torej tako upravna kot prekrškovna pooblastila in dejanski stan predstavlja tako kršitev predpisov in podlago za upravno ukrepanje kot prekršek, potem se uvedeni inšpekcijski postopek ne more šteti zgolj za prekrškovnega in zaključiti le z izrekom globe kot prekrškovne sankcije.<br> Inšpekcijski organ (npr. inšpektorat) najprej na prijavo ali po programu dela preveri, ali stranka (zavezanec) krši veljavne predpise – s tem se uvede in teče inšpekcijski upravni postopek, ki se lahko konča po ZIN z zapisnikom (o opozorilu) oz. sklepom o ustavitvi postopka ali z upravno ureditveno odločbo. Če preventivni ukrep uradne osebe (inšpektorja) v obliki opozorila ne zagotovi vzpostavitve zakonitega stanja oziroma odprave nepravilnosti, lahko inšpektor izvede po 32. členu ZIN enega, dva ali več rednih ukrepov kumulativno:  
Inšpekcijski organ (npr. inšpektorat) najprej na prijavo ali po programu dela preveri, ali stranka (zavezanec) krši veljavne predpise – s '''tem se uvede in teče inšpekcijski upravni postopek, ki se lahko konča po ZIN z zapisnikom (o opozorilu) oz. sklepom o ustavitvi postopka ali z upravno ureditveno odločbo'''. Če preventivni ukrep uradne osebe (inšpektorja) v obliki opozorila ne zagotovi vzpostavitve zakonitega stanja oziroma odprave nepravilnosti, lahko inšpektor izvede po 32. členu ZIN enega, dva ali več rednih ukrepov kumulativno:  


*v obliki upravne odločbe odredi ukrepe za odpravo pomanjkljivosti oziroma napak ter kršitev predpisov, ki bodo v določenem roku, ki ga sam določi, omogočili zakonito stanje,  
*izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških,
*izvede (od 1. 1. 2005 po ZP-1, ki je uvedel primarno pristojnost upravnih organov) hitri prekrškovni postopek za storjeni prekršek in v primeru ugotovitve dejanskega stanu prekrška ter prekrškovne odgovornosti izda plačilni nalog ali odločbo o prekršku,
*naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
*poda ovadbo v primeru domneve storitve kaznivega dejanja, če se to preganja po uradni dolžnosti in je zanj zagrožena zaporna kazen treh ali več let (kar določa Kazenski zakonik),  
*predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
*predlaga pristojnemu organu (sodišču) druge ustrezne ukrepe, če zanje sam ni pristojen, denimo trajno prepoved opravljanja dejavnosti (več v Jerovšek et al., Posebni upravni postopki, 2008).
*odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.


Torej v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje predstavlja prekršek, se poleg inšpekcijskega upravnega postopka uvede še hitri postopek o prekršku (v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza opredelitvi kaznivega dejanja, pa uradna oseba poda ovadbo za kazenski postopek). Dejstvo je namreč, da prekršek nedvomno vnaprej predstavlja kršitev veljavnih predpisov, torej osnovo za upravni inšpekcijski postopek in ukrep.<br> Omenjena postopka torej potekata vzporedno, razen če bi posebni zakon določil (tako kot za situacijo prekršek in/ali kaznivo dejanje), da se vodi le en postopek – posamezne prekrške oziroma njihove skupine namreč določa področna zakonodaja, ne ZP-1, pri čemer mora natančno določiti tako prekrške in sankcije kot prekrškovne organe, tipično npr. zakon, ki ureja varnost cestnega prometa (s pristojnostjo policije) –&nbsp;[http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO3622.html Zakon o varnosti cestnega prometa] (ZVCP-1, Ur.l. RS, št. 83/2004 in novele).<br>  
Torej v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje predstavlja prekršek, se poleg inšpekcijskega upravnega postopka uvede še hitri postopek o prekršku (v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza opredelitvi kaznivega dejanja, pa uradna oseba poda ovadbo za kazenski postopek). Dejstvo je namreč, da prekršek nedvomno vnaprej predstavlja kršitev veljavnih predpisov, torej osnovo za upravni inšpekcijski postopek in ukrep.<br> Omenjena postopka torej potekata vzporedno, razen če bi posebni zakon določil (tako kot za situacijo prekršek in/ali kaznivo dejanje), da se vodi le en postopek – posamezne prekrške oziroma njihove skupine namreč določa področna zakonodaja, ne ZP-1, pri čemer mora natančno določiti tako prekrške in sankcije kot prekrškovne organe, tipično npr. zakon, ki ureja varnost cestnega prometa (s pristojnostjo policije) –&nbsp;[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3622 Zakon o varnosti cestnega prometa] (ZVCP-1, Ur.l. RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10, 106/10 – ZMV, 109/10 – ZCes-1, 109/10 – ZPrCP, 109/10 – ZVoz, 39/11 – ZJZ-E, 75/17 – ZMV-1 in 10/18 – ZCes-1C).<br>  


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''


=='''Želite podati svoje mnenje:'''==
== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==
 
<comments />


<comments /> [[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]]
[[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]]
[[Kategorija:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški)]]

Trenutna redakcija s časom 09:21, 14. maj 2023

Zadeva: Vodenje upravnega in prekrškovnega postopka v inšpekcijskih zadevah

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 26. 11. 2022

Vprašanje:

Ali lahko inšpekcijski organ, ki je pooblaščen tako za upravne inšpekcijske postopke kot tudi za hitri postopek o prekršku, uvede le prekrškovni postopek brez upravnega in kdaj?

Odgovor:

Pooblaščeni prekrškovni organi, ki imajo pristojnosti po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), ne morejo izvajati prekrškovnih postopkov brez predhodno in naprej uvedenega upravnega inšpekcijskega postopka. Ta dva postopka, upravni inšpekcijski in prekrškovni inšpekcijski, sta po naravi zadeve različna postopka, ki se izvajata vzporedno, in sicer v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje kršitve predpisov v izvornem upravnem inšpekcijskem postopku predstavlja prekršek. Upravni organi, ki so hkrati tudi prekrškovni, ne bi smeli nastopati samo kot prekrškovni po Zakonu o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), ampak bi moralo biti ugotovljeno dejansko stanje rezultat izvedenega ugotovitvenega in dokaznega postopka v primarno upravnem nadzoru nad spoštovanjem veljavnih predpisov. Uvedeni upravni inšpekcijski postopek se konča z upravno odločbo oz. sklepom po 18. členu ZIN, medtem ko se po 28. členu ZIN postopek ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Vzporedni prekrškovni postopek se s prekrškovnimi akti, pri čemer se nekatera procesna dejanja (npr. ogled) lahko opravijo v namen obeh postopkov (potem se npr. Zapisnik o ogledu šteje kot del tako upravnega kot prekrškovnega spisa). Če ima inšpekcijski organ torej tako upravna kot prekrškovna pooblastila in dejanski stan predstavlja tako kršitev predpisov in podlago za upravno ukrepanje kot prekršek, potem se uvedeni inšpekcijski postopek ne more šteti zgolj za prekrškovnega in zaključiti le z izrekom globe kot prekrškovne sankcije.

Inšpekcijski organ (npr. inšpektorat) najprej na prijavo ali po programu dela preveri, ali stranka (zavezanec) krši veljavne predpise – s tem se uvede in teče inšpekcijski upravni postopek, ki se lahko konča po ZIN z zapisnikom (o opozorilu) oz. sklepom o ustavitvi postopka ali z upravno ureditveno odločbo. Če preventivni ukrep uradne osebe (inšpektorja) v obliki opozorila ne zagotovi vzpostavitve zakonitega stanja oziroma odprave nepravilnosti, lahko inšpektor izvede po 32. členu ZIN enega, dva ali več rednih ukrepov kumulativno:

  • izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških,
  • naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
  • predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
  • odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Torej v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje predstavlja prekršek, se poleg inšpekcijskega upravnega postopka uvede še hitri postopek o prekršku (v primeru, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza opredelitvi kaznivega dejanja, pa uradna oseba poda ovadbo za kazenski postopek). Dejstvo je namreč, da prekršek nedvomno vnaprej predstavlja kršitev veljavnih predpisov, torej osnovo za upravni inšpekcijski postopek in ukrep.
Omenjena postopka torej potekata vzporedno, razen če bi posebni zakon določil (tako kot za situacijo prekršek in/ali kaznivo dejanje), da se vodi le en postopek – posamezne prekrške oziroma njihove skupine namreč določa področna zakonodaja, ne ZP-1, pri čemer mora natančno določiti tako prekrške in sankcije kot prekrškovne organe, tipično npr. zakon, ki ureja varnost cestnega prometa (s pristojnostjo policije) – Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1, Ur.l. RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10, 106/10 – ZMV, 109/10 – ZCes-1, 109/10 – ZPrCP, 109/10 – ZVoz, 39/11 – ZJZ-E, 75/17 – ZMV-1 in 10/18 – ZCes-1C).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...