Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe | <p>Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]] do vključno [[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člena ZUP]]).</p> | ||
<p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p> | <p>Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico ([[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člen ZUP]]). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec ([[Zak:ZUP#97. .C4.8Dlen{{!}}97. člen ZUP]]). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]).</p> | ||
<p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p> | <p>Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna ([[Zak:ZUP#171. .C4.8Dlen{{!}}171. člen ZUP]]). '''To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo. '''</p> | ||
Redakcija: 14:58, 20. april 2023
Zadeva: Dopustnost dokazovanja pomote v zapisu datuma na vročilnici
Datum odgovora: 19. 4. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?
Odgovor:
Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Paricijski roki ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, v upravnih postopkih se praviloma upoštevajo določbe 83. člena ZUP do vključno 98. člena ZUP).
Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev na način, da pri tem naslovnik izpolni vročilnico (87. člen ZUP). Naslovnik mora na vročilnico zapisati dan in mesec prejema z besedo ter leto s številko in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec (97. člen ZUP). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročilnico v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP).
Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna (171. člen ZUP). To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, vendar gre le za primarno, ne izključno, izpodbojno dokazilo.
Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela (98. člen ZUP) (gl. sodbo U 198/93). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le ustno navede, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov (10. člen ZUP) v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje (gl. sklepa VSRS I Up 278/2016 in VSRS I Up 187/2022). Pri ugotavljanju dejanske vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP (180. člen ZUP). Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kerševan in Kovač ter ostali, Komentar ZUP, 2020).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.