Vročanje odvetniku in notarju: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
m
 
(5 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: '''Vročanje odvetniku in notarju   ==
== '''Zadeva: '''Vročanje odvetniku in notarju   ==


'''Datum odgovora:''' 05. 03. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Vročanje odvetniku in notarju]]
'''Datum odgovora:''' 05. 03. 2010, pregled 24. 12. 2022[[Izvirnik:Vročanje odvetniku in notarju|<br>]]  


<br>
<br>  


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


Stranka v upravnem postopku ima pooblaščenca, odvetnika. Uradna oseba upravnega organa skuša vročiti akt odvetniku v njegovi pisarni v času njegovih uradnih ur, vendar njegova tajnica trdi,&nbsp;da odvetnika ni, sama pa odkloni sprejem, ker da nima pooblastila za to. Kako naj ravna uradna oseba?&nbsp;<br>
Stranka v upravnem postopku ima pooblaščenca, odvetnika. Uradna oseba upravnega organa skuša vročiti akt odvetniku v njegovi pisarni v času njegovih uradnih ur, vendar njegova tajnica trdi,&nbsp;da odvetnika ni, sama pa odkloni sprejem, ker da nima pooblastila za to. Kako naj ravna uradna oseba?&nbsp;<br>  


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


ZUP določa, da&nbsp;kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek [[Zak:ZUP#88|88. člen ZUP]]). Če je dokument (pravilno) vročen pooblaščencu, se šteje, da je bil vročen stranki (četrti odstavek [[Zak:ZUP#88|88. člena ZUP]]). Organ sicer lahko vroči dokument tudi neposredno stranki, toda le, če dokument hkrati vroči tudi pooblaščencu (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310), vendar se zaradi načela ekonomičnosti takšno postopanje odsvetuje.&nbsp;<br>
ZUP določa, da&nbsp;kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek [[Zak:ZUP#88|88. člen ZUP]]). Če je dokument (pravilno) vročen pooblaščencu, se šteje, da je bil vročen stranki (četrti odstavek [[Zak:ZUP#88|88. člena ZUP]]). Organ sicer lahko vroči dokument tudi neposredno stranki, toda le, če dokument hkrati vroči tudi pooblaščencu (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310), vendar se zaradi načela ekonomičnosti takšno postopanje odsvetuje.&nbsp;<br>  


Namen vročitve je, da se naslovnik lahko seznani z vsebino dokumenta, ne da bi se dejansko seznanil z njo. Če je vročitev dokumenta pravilno izvedena, a naslovnik le odkloni sprejem dokumenta, je treba šteti, da je vročitev opravljena (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324-325; sodba Upravnega sodišča RS št. U 1370/2001).
Namen vročitve je, da se naslovnik lahko seznani z vsebino dokumenta, ne da bi se dejansko seznanil z njo. Če je vročitev dokumenta pravilno izvedena, a naslovnik le odkloni sprejem dokumenta, je treba šteti, da je vročitev opravljena (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324-325; [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:60801&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=60801 sodba Upravnega sodišča RS št. U 1370/2001]).  


Odklonitev sprejema je ena od najpogostejših težav pri vročanju, s katero naslovnik praviloma skuša preprečiti nastanek pravnih posledic vročitve (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324).
Odklonitev sprejema je ena od najpogostejših težav pri vročanju, s katero naslovnik praviloma skuša preprečiti nastanek pravnih posledic vročitve (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324).  


V opisanem primeru je treba ravnati po [[Zak:ZUP#91|91. členu ZUP]], kjer je določen način vročanja fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti,&nbsp;kar odvetnik&nbsp;nedvomno je&nbsp;(teorija pri tem opozarja na nejasnost zaradi umestitve vročanja odvetnikon in notarjem kot fizičnim osebam v [[Zak:ZUP#85|85. člen ZUP]] - glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 319). Če je torej treba dokument fizično vročiti odvetniku, potem se to stori tako, da se izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače (tretji odstavek [[Zak:ZUP#91|91. člena ZUP]]). V opisanem primeru je torej dokument treba vročiti tajnici, pri čemer ona lahko odkloni sprejem le zaradi zakonsko določenih razlogov. Če tajnica sicer sprejema tudi ostalo pošto, je breme dokazovanja, da ni pooblaščena za sprejem dokumenta, ki ga vroča uradna oseba, na njej. Če razlog za odklonitev sprejema po ZUP&nbsp;ni podan, uradna oseba pusti dokument v prostoru, kjer se ta oseba nahaja in zabeleži dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj kjer je pustil dokument; s tem se šteje, da je vročitev opravljena ([[Zak:ZUP#95|95. člen ZUP]]).&nbsp;Glede časa vročanja ni pomembno, ali&nbsp;gre za uradne ure odvetnika ali ne, saj se v&nbsp;skladu z ZUP vroča ob delavnikih med 6. in 20. uro (prvi odstavek [[Zak:ZUP#84|84. člena ZUP]]).&nbsp;&nbsp;
V opisanem primeru je treba ravnati po [[Zak:ZUP#91|91. členu ZUP]], kjer je določen način vročanja fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti,&nbsp;kar odvetnik&nbsp;nedvomno je&nbsp;(teorija pri tem opozarja na nejasnost zaradi umestitve vročanja odvetnikon in notarjem kot fizičnim osebam v [[Zak:ZUP#85|85. člen ZUP]] - glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 319). '''Če je torej treba dokument fizično vročiti odvetniku, potem se to stori tako, da se izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#91|91. člena ZUP]]).  


Na enak način bi bilo treba postopati tudi pri vročanju notarju.
'''V opisanem primeru je torej dokument treba vročiti tajnici, pri čemer ona lahko odkloni sprejem le zaradi zakonsko določenih razlogov. Če tajnica sicer sprejema tudi ostalo pošto, je breme dokazovanja, da ni pooblaščena za sprejem dokumenta, ki ga vroča uradna oseba, na njej. Če razlog za odklonitev sprejema po ZUP&nbsp;ni podan, uradna oseba pusti dokument v prostoru, kjer se ta oseba nahaja in zabeleži dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil dokument; s tem se šteje, da je vročitev opravljena''' ([[Zak:ZUP#95|95. člen ZUP]]).&nbsp;


<br>
Glede časa vročanja ni pomembno, ali&nbsp;gre za uradne ure odvetnika ali ne, saj se v&nbsp;skladu z ZUP vroča ob delavnikih med 6. in 20. uro (prvi odstavek [[Zak:ZUP#84|84. člena ZUP]]).&nbsp;&nbsp;
 
Na enak način bi bilo treba postopati tudi pri vročanju notarju.
 
<br>  


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
Vrstica 27: Vrstica 31:
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==


<comments />
<comments />  
 
[[Category:Vročanje]]

Trenutna redakcija s časom 13:07, 29. december 2022

Zadeva: Vročanje odvetniku in notarju 

Datum odgovora: 05. 03. 2010, pregled 24. 12. 2022


Vprašanje:

Stranka v upravnem postopku ima pooblaščenca, odvetnika. Uradna oseba upravnega organa skuša vročiti akt odvetniku v njegovi pisarni v času njegovih uradnih ur, vendar njegova tajnica trdi, da odvetnika ni, sama pa odkloni sprejem, ker da nima pooblastila za to. Kako naj ravna uradna oseba? 

Odgovor:

ZUP določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člen ZUP). Če je dokument (pravilno) vročen pooblaščencu, se šteje, da je bil vročen stranki (četrti odstavek 88. člena ZUP). Organ sicer lahko vroči dokument tudi neposredno stranki, toda le, če dokument hkrati vroči tudi pooblaščencu (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310), vendar se zaradi načela ekonomičnosti takšno postopanje odsvetuje. 

Namen vročitve je, da se naslovnik lahko seznani z vsebino dokumenta, ne da bi se dejansko seznanil z njo. Če je vročitev dokumenta pravilno izvedena, a naslovnik le odkloni sprejem dokumenta, je treba šteti, da je vročitev opravljena (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324-325; sodba Upravnega sodišča RS št. U 1370/2001).

Odklonitev sprejema je ena od najpogostejših težav pri vročanju, s katero naslovnik praviloma skuša preprečiti nastanek pravnih posledic vročitve (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324).

V opisanem primeru je treba ravnati po 91. členu ZUP, kjer je določen način vročanja fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, kar odvetnik nedvomno je (teorija pri tem opozarja na nejasnost zaradi umestitve vročanja odvetnikon in notarjem kot fizičnim osebam v 85. člen ZUP - glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 319). Če je torej treba dokument fizično vročiti odvetniku, potem se to stori tako, da se izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače (tretji odstavek 91. člena ZUP).

V opisanem primeru je torej dokument treba vročiti tajnici, pri čemer ona lahko odkloni sprejem le zaradi zakonsko določenih razlogov. Če tajnica sicer sprejema tudi ostalo pošto, je breme dokazovanja, da ni pooblaščena za sprejem dokumenta, ki ga vroča uradna oseba, na njej. Če razlog za odklonitev sprejema po ZUP ni podan, uradna oseba pusti dokument v prostoru, kjer se ta oseba nahaja in zabeleži dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil dokument; s tem se šteje, da je vročitev opravljena (95. člen ZUP). 

Glede časa vročanja ni pomembno, ali gre za uradne ure odvetnika ali ne, saj se v skladu z ZUP vroča ob delavnikih med 6. in 20. uro (prvi odstavek 84. člena ZUP).  

Na enak način bi bilo treba postopati tudi pri vročanju notarju.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...