Upoštevanje splošnih aktov, ki niso predpisi, kot podlaga za upravno odločanje: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(5 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: '''Upoštevanje splošnih aktov, ki niso predpisi, kot podlag za upravno odločanje ==
== '''Zadeva: '''Upoštevanje splošnih aktov, ki niso predpisi, kot podlaga za upravno odločanje ==


'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Upoštevanje splošnih aktov, ki niso predpisi, kot podlag za upravno odločanje]]
'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2010, pregled 27. 12. 2022<br><br>  
 
<br>


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


Kakšna je pravna narava aktov, ki jih izdaja centrala upravnega organa v sestavi ministrstva in posreduje zaposlenim uradnim osebam, če ti akti niso predpisi, določajo pa npr. roke za izpolnitev obveznosti zavezanih strank, o katerih pravicah oz. obveznostih vodimo upravni postopek?<br>
Kakšna je pravna narava aktov, ki jih izdaja centrala upravnega organa v sestavi ministrstva in posreduje zaposlenim uradnim osebam, če ti akti niso predpisi, določajo pa npr. roke za izpolnitev obveznosti zavezanih strank, o katerih pravicah oz. obveznostih vodimo upravni postopek?<br>  


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Načelo zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]], podrobneje gl. komentar v Jerovšek et al., 2004) določa, da se upravni postopki vodijo na podlagi veljavnih predpisov. Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ. Upravni organ izdaja predpise sam le, če ima za to v področnem zakonu pooblastilo, pri čemer je izdajatelj podzakonskih predpisov po [http://zakonodaja.gov.si/ Zakonu o državni upravi] (ZDU; Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) med upravnimi organi lahko le ministrstvo, ne pa organ v njegovi sestavi ali upravna enota. Toda vsak organ, zlasti če je strukturno razvejen po Sloveniji z območnimi enotami, mora delovati v celotni državi v istovrstnih primerih enako, zato centrale teh organov skrbijo za enotno prakso tako, da odrejajo z akti, ki niso predpisi, so pa splošni in abstraktni akti (se nanašajo na poimensko nedoločenega naslovnika in še nenastal položaj), postopanje ob določenem dejanskem stanu. Taki akti nimajo pravne narave predpisov, ampak internih navodil, kakor je že večkrat razsodilo tudi Ustavno sodišče. Če pa ti akti izvirno določajo obveznosti strank brez podlage v predpisih, potem učinkujejo v resnici eksterno in že formalno niso zakoniti. Ko pa gre za akte, ki so izdani na podlagi izrecne izvršilne klavzule v področnem zakonu ali zagotavljajo le enotno postopanje v okviru veljavnih področnih predpisov, pa jih mora posamezna uradna oseba v konkretnem postopku upoštevati, tudi tako, da se v obrazložitvi odločbe sklicuje nanje, s čimer stranki omogoči tudi pravno varstvo. Izdajatelj&nbsp;pa mora ta navodila zaradi eksternih učinkov objaviti, da se stranke z njimi seznanijo. <br>
Načelo zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]], podrobneje gl. komentar v Jerovšek et al., 2004) določa, da se upravni postopki vodijo na podlagi veljavnih predpisov. Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ. Upravni organ izdaja predpise sam le, če ima za to v področnem zakonu pooblastilo, pri čemer je izdajatelj podzakonskih predpisov po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonu o državni upravi] (ZDU-1; Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) med upravnimi organi lahko le ministrstvo, ne pa organ v njegovi sestavi ali upravna enota. Toda vsak organ, zlasti če je strukturno razvejen po Sloveniji z območnimi enotami, mora delovati v celotni državi v istovrstnih primerih enako, '''zato centrale teh organov skrbijo za enotno prakso tako, da odrejajo z akti, ki niso predpisi, so pa splošni in abstraktni akti (se nanašajo na poimensko nedoločenega naslovnika in še nenastali položaj), postopanje ob določenem dejanskem stanu. Taki akti nimajo pravne narave predpisov, ampak internih navodil, kakor je že večkrat razsodilo tudi Ustavno sodišče.'''
 
Če pa ti akti izvirno določajo obveznosti strank brez podlage v predpisih, potem učinkujejo v resnici eksterno in že formalno niso zakoniti. Ko pa gre za akte, ki so izdani na podlagi izrecne izvršilne klavzule v področnem zakonu ali zagotavljajo le enotno postopanje v okviru veljavnih področnih predpisov, pa jih mora posamezna uradna oseba v konkretnem postopku upoštevati, tudi tako, da se v obrazložitvi odločbe sklicuje nanje, s čimer stranki omogoči tudi pravno varstvo. Izdajatelj&nbsp;pa mora ta navodila zaradi eksternih učinkov objaviti, da se stranke z njimi seznanijo. <br>  


<br>
<br>  


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
Vrstica 19: Vrstica 19:
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==


<comments />
<comments />  


[[Kategorija:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]]
[[Category:Načelo_zakonitosti_in_diskrecijsko_odločanje_ter_varstvo_javne_koristi]]

Trenutna redakcija s časom 09:31, 29. december 2022

Zadeva: Upoštevanje splošnih aktov, ki niso predpisi, kot podlaga za upravno odločanje

Datum odgovora: 4. 2. 2010, pregled 27. 12. 2022

Vprašanje:

Kakšna je pravna narava aktov, ki jih izdaja centrala upravnega organa v sestavi ministrstva in posreduje zaposlenim uradnim osebam, če ti akti niso predpisi, določajo pa npr. roke za izpolnitev obveznosti zavezanih strank, o katerih pravicah oz. obveznostih vodimo upravni postopek?

Odgovor:

Načelo zakonitosti (6. člen ZUP, podrobneje gl. komentar v Jerovšek et al., 2004) določa, da se upravni postopki vodijo na podlagi veljavnih predpisov. Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ. Upravni organ izdaja predpise sam le, če ima za to v področnem zakonu pooblastilo, pri čemer je izdajatelj podzakonskih predpisov po Zakonu o državni upravi (ZDU-1; Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) med upravnimi organi lahko le ministrstvo, ne pa organ v njegovi sestavi ali upravna enota. Toda vsak organ, zlasti če je strukturno razvejen po Sloveniji z območnimi enotami, mora delovati v celotni državi v istovrstnih primerih enako, zato centrale teh organov skrbijo za enotno prakso tako, da odrejajo z akti, ki niso predpisi, so pa splošni in abstraktni akti (se nanašajo na poimensko nedoločenega naslovnika in še nenastali položaj), postopanje ob določenem dejanskem stanu. Taki akti nimajo pravne narave predpisov, ampak internih navodil, kakor je že večkrat razsodilo tudi Ustavno sodišče.

Če pa ti akti izvirno določajo obveznosti strank brez podlage v predpisih, potem učinkujejo v resnici eksterno in že formalno niso zakoniti. Ko pa gre za akte, ki so izdani na podlagi izrecne izvršilne klavzule v področnem zakonu ali zagotavljajo le enotno postopanje v okviru veljavnih področnih predpisov, pa jih mora posamezna uradna oseba v konkretnem postopku upoštevati, tudi tako, da se v obrazložitvi odločbe sklicuje nanje, s čimer stranki omogoči tudi pravno varstvo. Izdajatelj pa mora ta navodila zaradi eksternih učinkov objaviti, da se stranke z njimi seznanijo.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...