Obračun taks in stroškov strankam izvajalca javne službe: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(3 vmesne redakcije drugega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 11: Vrstica 11:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Nosilec javnega pooblastila ima po ZUP enak položaj v razmerju do strank kot državni ali občinski organ oz. država ali občina, ki je na določen subjekt delegirala javna pooblastila. Vendar je pri njih glede obveznosti postopanja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonu o upravnih taksah ](ZUT, Uradni list RS, št. 106/10  in novele) treba upoštevati specifiko iz drugega odstavka 2. člena omenjenega zakona. V skladu s tem nosilec javnega pooblastila zaračunava upravno takso le, če za izvajanje javnih pooblastil '''ni''' finaciran iz proračuna. '''-> NAPAKA Zakon v drugem členu navaja: Osebe iz 2. točke prejšnjega odstavka zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev.'''  
Nosilec javnega pooblastila ima po ZUP enak položaj v razmerju do strank kot državni ali občinski organ oz. država ali občina, ki je na določen subjekt delegirala javna pooblastila. Vendar je pri njih glede obveznosti postopanja po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonu o upravnih taksah ] (ZUT, Uradni list RS, št. 106/10  in novele) treba upoštevati specifiko iz drugega odstavka 2. člena omenjenega zakona. V skladu s tem '''nosilci javnega pooblastila zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev'''.'''  


Zato je v vsakem konkretnem primeru potrebno presoditi oziroma ugotoviti, na kakšen način se financira nosilec javnega pooblastila. V kolikor ni financiran iz proračuna, mu zakon daje upravičenje, da višino cene svoje upravne storitve določi z internim aktom, vendar po našem mnenju zaradi enakosti strank to ne bi smelo bistveno odstopati od izhodišč v ZUT.  
Zato je v vsakem konkretnem primeru potrebno presoditi oziroma ugotoviti, na kakšen način se financira nosilec javnega pooblastila. V kolikor ni financiran iz proračuna, mu zakon daje upravičenje, da višino cene svoje upravne storitve določi z internim aktom, vendar po našem mnenju zaradi enakosti strank to ne bi smelo bistveno odstopati od izhodišč v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT].  


[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO272 Zakon o gospodarskih javnih službah] (ZGJS, Ur. l. RS, št. 32/93 in novele) v 7. členu določa, da občina s predpisom določi, za katero javno službo bo prenesla naloge, v kakšnem obsegu ter način financiranja; na podlagi 37. člena pa samega izvajalca praviloma izbere na javnem razpisu z upravno odločbo po ZUP. Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin in storitev ali iz proračunskih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne samouprave (8. člen ZGJS). Nosilec javnega pooblastila torej zaračunava posamičnim strankam, ki v sklopu javne službe pridobivajo pravice ali morajo izpolniti obveznosti, takse po ZUT. Temeljna sredstva, potrebna za financiranje javne službe, pa se opredelijo v odloku občinskega sveta oz. v posamičnih aktih, ki urejajo razmerje med občino in njenim izvajalcem javne službe, kar nadalje, kot navedeno zgoraj, vpliva na obračun taks strankam.  
[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO272 Zakon o gospodarskih javnih službah] (ZGJS, Ur. l. RS, št. 32/93 in novele) v 7. členu določa, da občina s predpisom določi, za katero javno službo bo prenesla naloge, v kakšnem obsegu ter način financiranja; na podlagi 37. člena pa samega izvajalca praviloma izbere na javnem razpisu z upravno odločbo po ZUP. Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin in storitev ali iz proračunskih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne samouprave (8. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO272 ZGJS]). Nosilec javnega pooblastila torej zaračunava posamičnim strankam, ki v sklopu javne službe pridobivajo pravice ali morajo izpolniti obveznosti, takse po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT]. Temeljna sredstva, potrebna za financiranje javne službe, pa se opredelijo v odloku občinskega sveta oz. v posamičnih aktih, ki urejajo razmerje med občino in njenim izvajalcem javne službe, kar nadalje, kot navedeno zgoraj, vpliva na obračun taks strankam.  


<br>  
<br>  
Vrstica 23: Vrstica 23:
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''  
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''  


<br>  
<br>


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

Trenutna redakcija s časom 13:23, 21. december 2022

Zadeva: Obračun taks in stroškov strankam izvajalca javne službe

Datum odgovora: 25. 1. 2010, pregled 25. 11. 2022

Vprašanje:

Če opravlja dejanja v postopku organ/izacija, ki je prejela javna pooblastila na podlagi odloka, torej s strani samoupravne lokalne skupnosti, ali ta zaračunava strankam svoje delo tako kot upravni organi, torej pavšalno z upravnimi taksami?

Npr.: ali se za javno službo, ki jo izvaja javno podjetje, tako da vodi kataster gospodarske javne službe, zagotavlja sredstva iz naslova taks, ki se jih obračunava strankam javnega podjetja kot nosilca javnega pooblastila, npr. za izdajo soglasja k priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje? Ali mora občina sicer sama zagotavljati sredstva za izvajanje javne službe?

Odgovor:

Nosilec javnega pooblastila ima po ZUP enak položaj v razmerju do strank kot državni ali občinski organ oz. država ali občina, ki je na določen subjekt delegirala javna pooblastila. Vendar je pri njih glede obveznosti postopanja po Zakonu o upravnih taksah (ZUT, Uradni list RS, št. 106/10 in novele) treba upoštevati specifiko iz drugega odstavka 2. člena omenjenega zakona. V skladu s tem nosilci javnega pooblastila zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev.

Zato je v vsakem konkretnem primeru potrebno presoditi oziroma ugotoviti, na kakšen način se financira nosilec javnega pooblastila. V kolikor ni financiran iz proračuna, mu zakon daje upravičenje, da višino cene svoje upravne storitve določi z internim aktom, vendar po našem mnenju zaradi enakosti strank to ne bi smelo bistveno odstopati od izhodišč v ZUT.

Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l. RS, št. 32/93 in novele) v 7. členu določa, da občina s predpisom določi, za katero javno službo bo prenesla naloge, v kakšnem obsegu ter način financiranja; na podlagi 37. člena pa samega izvajalca praviloma izbere na javnem razpisu z upravno odločbo po ZUP. Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin in storitev ali iz proračunskih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne samouprave (8. člen ZGJS). Nosilec javnega pooblastila torej zaračunava posamičnim strankam, ki v sklopu javne službe pridobivajo pravice ali morajo izpolniti obveznosti, takse po ZUT. Temeljna sredstva, potrebna za financiranje javne službe, pa se opredelijo v odloku občinskega sveta oz. v posamičnih aktih, ki urejajo razmerje med občino in njenim izvajalcem javne službe, kar nadalje, kot navedeno zgoraj, vpliva na obračun taks strankam.



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.


Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...