Iz Upravna Svetovalnica
m (- prestavitev Upravna-svetovalnica:Postopanje organa z elektronsko vlogo na Postopanje organa z elektronsko vlogo) |
|||
| (8 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: '''Postopanje organa z elektronsko vlogo == | == '''Zadeva: '''Postopanje organa z elektronsko vlogo == | ||
'''Datum odgovora:''' 10. 02. 2011<br>'''<br>''' | '''Datum odgovora:''' 10. 02. 2011, pregled 25. 11. 2022<br>'''<br>''' | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Glede na določila [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člena ZUP]] lahko stranka odda vlogo v fizični ali elektronski obliki, lahko pa tudi ustno na zapisnik pri organu. To procesno upravičenje ne velja v primerih, ko področna zakonodaja določa obvezen fizični | Glede na določila [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člena ZUP]] lahko stranka odda vlogo v fizični ali elektronski obliki, lahko pa tudi ustno na zapisnik pri organu. To procesno upravičenje ne velja v primerih, ko področna zakonodaja določa obvezen fizični način vlaganja oziroma oddaje vlog. | ||
Organ mora z elektronsko vlogo postopati enako kot s fizično vlogo, saj sta glede na določila 13. člena [http://www. | Organ mora z elektronsko vlogo postopati enako kot s fizično vlogo, saj sta glede na določila 13. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1973 Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu] (ZEPEP, Ur. l. RS, št. 57/2000 in novele) ti dve obliki enakovredni, z izjemo določenih primerov opredeljenih v tem členu zakona. O tem, kakšen mora biti e-podpis, da je kvalificiran in kako postopati, če je vloga vložena npr. le z navadnim e-podpisom, glej ta primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Faks_ali_e-vloga_brez_varnega_e-podpisa_po_podro%C4%8Dnem_zakonu#Odgovor%3A]. | ||
Danes je najpogostejša uporaba tehnologije asimetrične kriptografije, katere rezultat je '''digitalni podpis. Ta je torej kvalificiran elektronski podpis''', ki bazira na uporabi tajnega in javnega ključa. Tajni ključ se uporablja za podpisovanje, javni pa za preverjanje digitalnega podpisa. Da pa lahko zaupamo javnemu ključu, je ta zapisan v digitalnem potrdilu, ki ga izda ustrezna zaupanja vredna tretja oseba, tj. overitelj. Digitalno potrdilo je tako nekakšna elektronska identifikacija, ki garantira, da se identifikacijski podatki v digitalnem potrdilu navezujejo na ustrezen javni ključ, katerega prejemnik uporablja za preverjanje veljavnosti digitalnega, to je varnega elektronskega podpisa.<br> | |||
Če je overitelj vpisan v register overiteljev, ki ga vodi MPJU, potem tak overitelj izdaja kvalificirana digitalna potrdila, katera se nujno uporablja za preverjanje veljavnosti digitalnega podpisa v primerih, ko ga je potrebno enačiti z lastnoročnim podpisom. | |||
Če torej želi stranka posredovati elektronsko vlogo, mora biti ta, glede na [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člen ZUP]], podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|sedmi odstavek 63. člena ZUP]] določa, da Vlada lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacij strank v teh primerih. | |||
V skladu s [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členom ZUP]] organ presodi, ali je vlogo kljub formalni pomanjkljivosti, ker ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, mogoče obravnavati, ker ne dvomi v njeno pristnost v smislu, ali je vlogo res napisal oziroma podpisal tisti, ki je naveden na njej. Če se omenjeni dvomi ne porajajo nadaljuje s postopkom, sicer pa od vložnika zahteva, da jo potrdi z elektronskim dokumentom, ki bo podpisan z varnim elektronskim podpisom, ali fizičnim dokumentom z lastnoročnim podpisom. | |||
<br> | <br> | ||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' | ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' | ||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
Trenutna redakcija s časom 11:00, 2. december 2022
Zadeva: Postopanje organa z elektronsko vlogo
Datum odgovora: 10. 02. 2011, pregled 25. 11. 2022
Vprašanje:
Stranka želi posredovati vlogo po elektronski pošti z digitalnim podpisom. Ali to lahko stori in kako mora organ postopati v danem primeru?
Odgovor:
Glede na določila 63. člena ZUP lahko stranka odda vlogo v fizični ali elektronski obliki, lahko pa tudi ustno na zapisnik pri organu. To procesno upravičenje ne velja v primerih, ko področna zakonodaja določa obvezen fizični način vlaganja oziroma oddaje vlog.
Organ mora z elektronsko vlogo postopati enako kot s fizično vlogo, saj sta glede na določila 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP, Ur. l. RS, št. 57/2000 in novele) ti dve obliki enakovredni, z izjemo določenih primerov opredeljenih v tem členu zakona. O tem, kakšen mora biti e-podpis, da je kvalificiran in kako postopati, če je vloga vložena npr. le z navadnim e-podpisom, glej ta primer [1].
Danes je najpogostejša uporaba tehnologije asimetrične kriptografije, katere rezultat je digitalni podpis. Ta je torej kvalificiran elektronski podpis, ki bazira na uporabi tajnega in javnega ključa. Tajni ključ se uporablja za podpisovanje, javni pa za preverjanje digitalnega podpisa. Da pa lahko zaupamo javnemu ključu, je ta zapisan v digitalnem potrdilu, ki ga izda ustrezna zaupanja vredna tretja oseba, tj. overitelj. Digitalno potrdilo je tako nekakšna elektronska identifikacija, ki garantira, da se identifikacijski podatki v digitalnem potrdilu navezujejo na ustrezen javni ključ, katerega prejemnik uporablja za preverjanje veljavnosti digitalnega, to je varnega elektronskega podpisa.
Če je overitelj vpisan v register overiteljev, ki ga vodi MPJU, potem tak overitelj izdaja kvalificirana digitalna potrdila, katera se nujno uporablja za preverjanje veljavnosti digitalnega podpisa v primerih, ko ga je potrebno enačiti z lastnoročnim podpisom.
Če torej želi stranka posredovati elektronsko vlogo, mora biti ta, glede na 63. člen ZUP, podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. sedmi odstavek 63. člena ZUP določa, da Vlada lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacij strank v teh primerih.
V skladu s 67. členom ZUP organ presodi, ali je vlogo kljub formalni pomanjkljivosti, ker ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, mogoče obravnavati, ker ne dvomi v njeno pristnost v smislu, ali je vlogo res napisal oziroma podpisal tisti, ki je naveden na njej. Če se omenjeni dvomi ne porajajo nadaljuje s postopkom, sicer pa od vložnika zahteva, da jo potrdi z elektronskim dokumentom, ki bo podpisan z varnim elektronskim podpisom, ali fizičnim dokumentom z lastnoročnim podpisom.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje: