Ne/uporaba ZUP v upravnih zadevah (koncesionarji): razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(3 vmesne redakcije 3 uporabnikov niso prikazane)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: Ne/uporaba ZUP v upravnih zadevah (koncesionarji)'''   ==
== '''Zadeva: Ne/uporaba ZUP v upravnih zadevah (koncesionarji)'''   ==


'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Ne/uporaba ZUP v upravnih zadevah (koncesionarji)]]<br>
'''Datum odgovora:''' 4. 2. 2010, pregled 24. 11. 2022


<br>
== '''Vprašanje:<br>'''  ==


== '''Vprašanje:<br>''' ==
Ali morajo koncesionarji, ki niso javni zavodi, ampak npr. gospodarske družbe, uporabljati ZUP, ko komunicirajo s strankami in opravljajo določena dejanja v postopku (npr. ogled sedeža izvajanja dejavnosti)?


Ali morajo koncesionarji, ki niso javni zavodi, ampak npr. gospodarske družbe, uporabljati ZUP, ko komunicirajo s strankami in opravljajo določena dejanja v postopku (npr. ogled sedeža izvajanja dejavnosti)?
== '''Odgovor:'''  ==


== '''Odgovor:'''  ==
Kadar se z izvajanjem prenesenih nalog izvršujejo posamezna dejanja v postopku,&nbsp;v katerem se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oz. druge stranke na področju upravnega prava, pomeni, da gre v predmetni zadevi za upravno zadevo. Če je predmet&nbsp;koncesije tudi javno pooblastilo za odločanje v upravni zadevi,&nbsp;morajo izvajalci v razmerju do strank postopati po ZUP, kot bi bili upravni organ. Pri tem je popolnoma irelevantno, ali je ta koncesionar ali nosilec javnega pooblastila oseba javnega ali zasebnega prava, torej statusno npr. javni zavod ali gospodarska družba, bistveno je, da je na ta subjekt država prenesla odločanje in vodenje v upravnem postopku in je tako do strank oblastna entiteta (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, in Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, gl. komentar k 15. členu Zakona o državni upravi). Prav tako ni važno, kako je koncesija podeljena in kateri organ jo je poveril.


Kadar se z izvajanjem prenesenih nalog izvršujejo posamezna dejanja v postopku,&nbsp;v katerem se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oz. druge stranke na področju upravnega prava, pomeni, da gre v predmetni zadevi za upravno zadevo. Če je predmet&nbsp;koncesije tudi javno pooblastilo za odločanje v upravni zadevi,&nbsp;morajo izvajalci v razmerju do strank postopati po ZUP, kot bi bili upravni organ. Pri tem je popolnoma irelevantno, ali je ta koncesionar ali nosilec javnega pooblastila oseba javnega ali zasebnega prava, torej statusno npr. javni zavod ali gospodarska družba, bistveno je, da je na ta subjekt država prenesla odločanje in vodenje v upravnem postopku in je tako do strank oblastna entiteta (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, in Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, gl. komentar k 15. členu Zakona o državni upravi). Prav tako ni važno, kako je koncesija podeljena in kateri organ jo je poveril. S podelitvijo koncesije, v okviru katere subjekt vodi postopke&nbsp;ali opravlja posamezna dejanja v postopku,&nbsp;se torej določi ta subjekt v relaciji do strank kot nosilca javnega pooblastila, le-ta pa je dolžan postopati po ZUP, kadar postopa v upravnih zadevah po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen ZUP]]&nbsp;in nadaljnjih.&nbsp;Iz navedenega izhaja, da je uporaba ZUP za nosilce javnih pooblastil obvezna, v kolikor področni zakon posamezno vprašanje postopka ne ureja drugače.  
S podelitvijo koncesije, v okviru katere subjekt vodi postopke&nbsp;ali opravlja posamezna dejanja v postopku,&nbsp;se torej določi ta subjekt v relaciji do strank kot nosilca javnega pooblastila, '''le-ta pa je dolžan postopati po ZUP''', kadar postopa v upravnih zadevah po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen|1. člen ZUP]]&nbsp;in nadaljnjih.&nbsp;Iz navedenega izhaja, da je uporaba ZUP za nosilce javnih pooblastil obvezna, v kolikor področni zakon posamezno vprašanje postopka ne ureja drugače.  


V vseh ostalih primerih, ko izvajalci javnih služb sprejemajo odločitve, ki so po svoji naravi enake upravnim odločitvah, vendar pri tem ne izvršujejo javnih pooblastil, pa morajo po ZUP postopati smiselno (4. člen ZUP), če s pravili ki urejajo njihova razmerja do uporabnikov storitev niso določena posebna pravila ravnanja.  
V vseh ostalih primerih, ko izvajalci javnih služb sprejemajo odločitve, ki so po svoji naravi enake upravnim odločitvah, vendar pri tem ne izvršujejo javnih pooblastil, pa morajo po ZUP postopati smiselno ([[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen|4. člen ZUP]]), če s pravili ki urejajo njihova razmerja do uporabnikov storitev niso določena posebna pravila ravnanja.  


<br>  
<br>  


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''  


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==


<comments />
<comments />  


[[Kategorija:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]]
[[Category:Kdaj_ne/gre_za_upravno_zadevo_in_ni/je_potrebna_podrejena_raba_ZUP?]]

Trenutna redakcija s časom 21:42, 24. november 2022

Zadeva: Ne/uporaba ZUP v upravnih zadevah (koncesionarji) 

Datum odgovora: 4. 2. 2010, pregled 24. 11. 2022

Vprašanje:

Ali morajo koncesionarji, ki niso javni zavodi, ampak npr. gospodarske družbe, uporabljati ZUP, ko komunicirajo s strankami in opravljajo določena dejanja v postopku (npr. ogled sedeža izvajanja dejavnosti)?

Odgovor:

Kadar se z izvajanjem prenesenih nalog izvršujejo posamezna dejanja v postopku, v katerem se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oz. druge stranke na področju upravnega prava, pomeni, da gre v predmetni zadevi za upravno zadevo. Če je predmet koncesije tudi javno pooblastilo za odločanje v upravni zadevi, morajo izvajalci v razmerju do strank postopati po ZUP, kot bi bili upravni organ. Pri tem je popolnoma irelevantno, ali je ta koncesionar ali nosilec javnega pooblastila oseba javnega ali zasebnega prava, torej statusno npr. javni zavod ali gospodarska družba, bistveno je, da je na ta subjekt država prenesla odločanje in vodenje v upravnem postopku in je tako do strank oblastna entiteta (več v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, in Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, gl. komentar k 15. členu Zakona o državni upravi). Prav tako ni važno, kako je koncesija podeljena in kateri organ jo je poveril.

S podelitvijo koncesije, v okviru katere subjekt vodi postopke ali opravlja posamezna dejanja v postopku, se torej določi ta subjekt v relaciji do strank kot nosilca javnega pooblastila, le-ta pa je dolžan postopati po ZUP, kadar postopa v upravnih zadevah po 1. člen ZUP in nadaljnjih. Iz navedenega izhaja, da je uporaba ZUP za nosilce javnih pooblastil obvezna, v kolikor področni zakon posamezno vprašanje postopka ne ureja drugače.

V vseh ostalih primerih, ko izvajalci javnih služb sprejemajo odločitve, ki so po svoji naravi enake upravnim odločitvah, vendar pri tem ne izvršujejo javnih pooblastil, pa morajo po ZUP postopati smiselno (4. člen ZUP), če s pravili ki urejajo njihova razmerja do uporabnikov storitev niso določena posebna pravila ravnanja.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...