Podpis in žig kot obvezni sestavini upravne odločbe: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 11: Vrstica 11:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Podpis in žig organa sta po [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. členu ZUP]] obvezni sestavini pisne odločbe v fizični obliki. V [[Zak:ZUP#216._.C4.8Dlen|216. členu ZUP]] določa, da mora uradna oseba, ki odločbo izda, to odločbo tudi podpisati, saj v primeru, da nima podpisa uradne osebe, odločba velja za neobstoječo (o tem tudi sodna praksa – VS RS I-Up 205/98). Glede žiga smiselno veljajo enaka pravila kot za podpis, saj žig predstavlja dokaz, da je odločbo resnično izdal oblastni organ. Torej odločba brez podpisa uradne osebe in žiga organa velja za neobstoječo (brez pravnih posledic za stranko). Žig in podpis štejeta torej za konstitutivna elementa odločbe oziroma sklepa. Brez ustrezne označbe stranka ne podlagi tako formalno pomanjkljivega akta ne more uveljavljati pravice, še manj se sme zoper stranko uvesti izvršilni postopek. Vendar obstajajo zoper to stališče tudi pomisleki, namreč da podpis ni konstituiven element odločbe (primerjaj [[Zak:ZUP#211._.C4.8Dlen|211. člen ZUP]]), ampak je predvsem dokaz, da je akt res izdala oseba, ki je za to pooblaščena. Prav tako opustitev podpisa v ZUP ni izrecno sankcionirana, iz česar lahko sklepamo, da gre za relativno kršitev določb postopka, ter s tako odločbo v primeru pritožbe postopamo po prvem odstavku [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen|251. člena ZUP]]. Vse to nas vodi k stališču, da je posledice nepodpisa odločbe potrebno presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 567).<br>
Podpis je po [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen|210. členu ZUP]] obvezna sestavina pisne odločbe v fizični obliki. V [[Zak:ZUP#216._.C4.8Dlen|216. členu ZUP]] določa, da mora uradna oseba, ki odločbo izda, to odločbo tudi podpisati, saj v primeru, da nima podpisa uradne osebe, odločba velja za neobstoječo (o tem tudi sodna praksa – VS RS I-Up 205/98). Glede žiga ne veljajo enaka pravila kot veljajo za podpis, saj žig ne predstavlja več dokaz, da je odločbo resnično izdal oblastni organ. Torej odločba brez podpisa uradne osebe velja za neobstoječo (brez pravnih posledic za stranko), medtem, ko žig ni obvezen, razen v primerih, da gre za odločbo v tujini . Podpis se šteje za konstitutivi element odločbe oziroma sklepa. Brez ustrezne označbe stranka ne podlagi tako formalno pomanjkljivega akta ne more uveljavljati pravice, še manj se sme zoper stranko uvesti izvršilni postopek. Vendar obstajajo zoper to stališče tudi pomisleki, namreč da podpis ni konstituiven element odločbe (primerjaj [[Zak:ZUP#211._.C4.8Dlen|211. člen ZUP]]), ampak je predvsem dokaz, da je akt res izdala oseba, ki je za to pooblaščena. Prav tako opustitev podpisa v ZUP ni izrecno sankcionirana, iz česar lahko sklepamo, da gre za relativno kršitev določb postopka, ter s tako odločbo v primeru pritožbe postopamo po prvem odstavku [[Zak:ZUP#251._.C4.8Dlen|251. člena ZUP]]. Vse to nas vodi k stališču, da je posledice nepodpisa odločbe potrebno presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 567).<br>


Uradna oseba, ki je odločbo izdala, se podpiše na desni strani, na levi pa uradna oseba, ki je postopek vodila. Ker ZUP kot obvezen element opredeljuje le ime uradne osebe, so prakse na tem področju različne, posebej upoštevajoč sledenje uslužbenskim predpisom in intrenim pravilom poslovanja upravnega organa. Vsekakor z vidika uporabe določb ZUP zadostuje le navedba imena uradne osebe, brez naziva in izobrazbe. Pri tem se šteje, da ta uradna oseba seveda izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahteva [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člen ZUP]] in nadaljni členi (je zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem organu, ima ustrezno izobrazbo in praviloma strokovni izpit iz upravnega postopka ter je pooblaščena po zakonu ali s strani predstojnika organa). Če se naknadno ugotovi, da temu ni (bilo) tako, sedma točka&nbsp; [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]] predvideva, da je tak akt izpodbojen prek obnove postopka. Izpolnjevanja pogojev se torej ne dokazuje z navedbami ob podpisu uradne osebe na odločbi, kar pa še vedno pomeni, da pogoji za zakonit tek postopka morajo biti izpolnjeni.<br>
Uradna oseba, ki je odločbo izdala, se podpiše na desni strani, na levi pa uradna oseba, ki je postopek vodila. Podpis je lahko lastnoročen ali elektronski, v kolikor se odločba izda v elektronski obliki. Ker ZUP kot obvezen element opredeljuje le ime uradne osebe, so prakse na tem področju različne, posebej upoštevajoč sledenje uslužbenskim predpisom in intrenim pravilom poslovanja upravnega organa. Vsekakor z vidika uporabe določb ZUP zadostuje le navedba imena uradne osebe, brez naziva in izobrazbe. Pri tem se šteje, da ta uradna oseba seveda izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahteva [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen|28. člen ZUP]] in nadaljni členi (je zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem organu, ima ustrezno izobrazbo in praviloma strokovni izpit iz upravnega postopka ter je pooblaščena po zakonu ali s strani predstojnika organa). Če se naknadno ugotovi, da temu ni (bilo) tako, sedma točka&nbsp; [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen|260. člena ZUP]] predvideva, da je tak akt izpodbojen prek obnove postopka. Izpolnjevanja pogojev se torej ne dokazuje z navedbami ob podpisu uradne osebe na odločbi, kar pa še vedno pomeni, da pogoji za zakonit tek postopka morajo biti izpolnjeni.<br>


<br>
<br>


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''  
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

Redakcija: 20:44, 21. november 2022

Zadeva: Podpis in žig kot obvezni sestavini upravne odločbe

Datum odgovora: 31. 5. 2009

Vprašanje:

Ali sta podpis in žig obvezni sestavini odločbe po ZUP ter kakšne so posledice, če izdani dokument ni podpisan in ne vsebuje žiga organa?

Postavlja se vprašanje, kaj se mora napisati poleg imena uradne osebe, ki je upravni postopek vodila oz. izdala odločbo? Je potrebno navesti naziv oz. izobrazbo uradne osebe?

Odgovor:

Podpis je po 210. členu ZUP obvezna sestavina pisne odločbe v fizični obliki. V 216. členu ZUP določa, da mora uradna oseba, ki odločbo izda, to odločbo tudi podpisati, saj v primeru, da nima podpisa uradne osebe, odločba velja za neobstoječo (o tem tudi sodna praksa – VS RS I-Up 205/98). Glede žiga ne veljajo enaka pravila kot veljajo za podpis, saj žig ne predstavlja več dokaz, da je odločbo resnično izdal oblastni organ. Torej odločba brez podpisa uradne osebe velja za neobstoječo (brez pravnih posledic za stranko), medtem, ko žig ni obvezen, razen v primerih, da gre za odločbo v tujini . Podpis se šteje za konstitutivi element odločbe oziroma sklepa. Brez ustrezne označbe stranka ne podlagi tako formalno pomanjkljivega akta ne more uveljavljati pravice, še manj se sme zoper stranko uvesti izvršilni postopek. Vendar obstajajo zoper to stališče tudi pomisleki, namreč da podpis ni konstituiven element odločbe (primerjaj 211. člen ZUP), ampak je predvsem dokaz, da je akt res izdala oseba, ki je za to pooblaščena. Prav tako opustitev podpisa v ZUP ni izrecno sankcionirana, iz česar lahko sklepamo, da gre za relativno kršitev določb postopka, ter s tako odločbo v primeru pritožbe postopamo po prvem odstavku 251. člena ZUP. Vse to nas vodi k stališču, da je posledice nepodpisa odločbe potrebno presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 567).

Uradna oseba, ki je odločbo izdala, se podpiše na desni strani, na levi pa uradna oseba, ki je postopek vodila. Podpis je lahko lastnoročen ali elektronski, v kolikor se odločba izda v elektronski obliki. Ker ZUP kot obvezen element opredeljuje le ime uradne osebe, so prakse na tem področju različne, posebej upoštevajoč sledenje uslužbenskim predpisom in intrenim pravilom poslovanja upravnega organa. Vsekakor z vidika uporabe določb ZUP zadostuje le navedba imena uradne osebe, brez naziva in izobrazbe. Pri tem se šteje, da ta uradna oseba seveda izpolnjuje vse pogoje, ki jih zahteva 28. člen ZUP in nadaljni členi (je zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem organu, ima ustrezno izobrazbo in praviloma strokovni izpit iz upravnega postopka ter je pooblaščena po zakonu ali s strani predstojnika organa). Če se naknadno ugotovi, da temu ni (bilo) tako, sedma točka  260. člena ZUP predvideva, da je tak akt izpodbojen prek obnove postopka. Izpolnjevanja pogojev se torej ne dokazuje z navedbami ob podpisu uradne osebe na odločbi, kar pa še vedno pomeni, da pogoji za zakonit tek postopka morajo biti izpolnjeni.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...