Izdaja odločbe po spremembi materialnega predpisa, ki ne daje več neke pravice kot prej: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
(Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---")
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: Izdaja odločbe po spremembi materialnega predpisa'''  ==
== '''Zadeva: Izdaja odločbe po spremembi materialnega predpisa'''  ==


'''Datum odgovora:''' 26. 11. 2010<br>
'''Datum odgovora:''' 26. 11. 2010<br>  


---[[Izvirnik:Izdaja odločbe po spremembi materialnega predpisa]]
<br>  
 
<br>


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


Stranka je vložila zahtevo za uveljavitev pravice. Upravni organ je izdal pozitivno odločbo, a po tem, ko je bil sprejet zakon, ki stranki te pravice ni več priznaval. Kako naj ravna upravni organ? Katero izredno pravno sredstvo se lahko v tem primeru uporabi?<br>
Stranka je vložila zahtevo za uveljavitev pravice. Upravni organ je izdal pozitivno odločbo, a po tem, ko je bil sprejet zakon, ki stranki te pravice ni več priznaval. Kako naj ravna upravni organ? Katero izredno pravno sredstvo se lahko v tem primeru uporabi?<br>  


<br>
<br>  


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


Organ mora o zahtevi stranke odločiti čim prej, kajti odločanje o razumnem roku je mednarodni standard (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617). Tega dejstva ne spremeni instrukcijska pravna narava procesnega roka, ki ga [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen|222. člen ZUP]] določa za odločanje. Čeprav organ ravna v skladu s to zakonsko določbo, se v praksi lahko pojavi primer, da se v tem času spremeni materialni predpis, na podlagi katerega bi upravni organ moral odločiti. To odpre vprašanje, na podlagi katerega prava mora organ odločiti - tistega, ki je veljal v času vložitve (popolne) vloge za uveljavitev pravice, ali tistega, ki velja v času odločanja? V skladu z načelom zakonitosti je treba uporabiti pravo, ki velja v času odločanja ([[Zak:ZUP#6. člen|6. člen ZUP]]). Če se torej predpis med postopkom na prvi stopnji spremeni, je treba uporabiti spremenjeni predpis, razen če le-ta določa, da je treba uporabiti prejšnji predpis. Drugače pa velja, če organ zamudi rok za odločanje - v tem primeru mora uporabiti predpis, ki je veljal v času, ko bi moral odločiti, kajti to izhaja iz načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave RS], Ur. l. RS, št. 33/1991-I in novele) (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 58).
Organ mora o zahtevi stranke odločiti čim prej, kajti odločanje o razumnem roku je mednarodni standard (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617). Tega dejstva ne spremeni instrukcijska pravna narava procesnega roka, ki ga [[Zak:ZUP#222._.C4.8Dlen|222. člen ZUP]] določa za odločanje. Čeprav organ ravna v skladu s to zakonsko določbo, se v praksi lahko pojavi primer, da se v tem času spremeni materialni predpis, na podlagi katerega bi upravni organ moral odločiti. To odpre vprašanje, na podlagi katerega prava mora organ odločiti - tistega, ki je veljal v času vložitve (popolne) vloge za uveljavitev pravice, ali tistega, ki velja v času odločanja? V skladu z načelom zakonitosti je treba uporabiti pravo, ki velja v času odločanja ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]). Če se torej predpis med postopkom na prvi stopnji spremeni, je treba uporabiti spremenjeni predpis, razen če le-ta določa, da je treba uporabiti prejšnji predpis. Drugače pa velja, če organ zamudi rok za odločanje - v tem primeru mora uporabiti predpis, ki je veljal v času, ko bi moral odločiti, kajti to izhaja iz načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave RS], Ur. l. RS, št. 33/1991-I in novele) (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 58).  


V opisanem primeru je sprememba v tem, da upravnemu organu ne daje več podlage za odločanje, kajti stranki pravice ne priznava več. Za enoznačen odgovor na vprašanje pa manjka nekaj podatkov, predvsem 1) ali je organ odločil v predpisanem roku, 2) ali je novi predpis v tem času že veljal oziroma se uporabljal in 3) ali je novi predpis morda določal, da se postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po prej veljavnih predpisih. Če je organ izdal odločbo pravočasno, a je v tem času že veljal oziroma se uporabljal novi predpis in le-ta ni določal, da se prej začeti postopki končajo po prejšnjem predpisu, potem je organ ravnal nezakonito. Odločal je namreč o neki zadevi, za katero nima pravne podlage. V tem primeru pride v poštev uporaba izrednega pravnega ničnosti odločbe po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člen ZUP]] - organ je namreč odločil o zadevi, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (absolutna stvarna nepristojnost), ker materialni zakon sploh ne daje (več) podlage za odločanje organa o tej pravici (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 593). <br>
V opisanem primeru je sprememba v tem, da upravnemu organu ne daje več podlage za odločanje, kajti stranki pravice ne priznava več. Za enoznačen odgovor na vprašanje pa manjka nekaj podatkov, predvsem 1) ali je organ odločil v predpisanem roku, 2) ali je novi predpis v tem času že veljal oziroma se uporabljal in 3) ali je novi predpis morda določal, da se postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po prej veljavnih predpisih. Če je organ izdal odločbo pravočasno, a je v tem času že veljal oziroma se uporabljal novi predpis in le-ta ni določal, da se prej začeti postopki končajo po prejšnjem predpisu, potem je organ ravnal nezakonito. Odločal je namreč o neki zadevi, za katero nima pravne podlage. V tem primeru pride v poštev uporaba izrednega pravnega ničnosti odločbe po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen|279. člen ZUP]] - organ je namreč odločil o zadevi, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (absolutna stvarna nepristojnost), ker materialni zakon sploh ne daje (več) podlage za odločanje organa o tej pravici (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 593). <br>  


<br>
<br>  


''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''  


<br>
<br>  


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==


<comments />
<comments />  


[[Kategorija:Načelo zakonitosti in diskrecijsko odločanje ter varstvo javne koristi]] [[Category:Ničnost]]
[[Category:Načelo_zakonitosti_in_diskrecijsko_odločanje_ter_varstvo_javne_koristi]] [[Category:Ničnost]]

Redakcija: 19:32, 9. december 2010

Zadeva: Izdaja odločbe po spremembi materialnega predpisa

Datum odgovora: 26. 11. 2010


Vprašanje:

Stranka je vložila zahtevo za uveljavitev pravice. Upravni organ je izdal pozitivno odločbo, a po tem, ko je bil sprejet zakon, ki stranki te pravice ni več priznaval. Kako naj ravna upravni organ? Katero izredno pravno sredstvo se lahko v tem primeru uporabi?


Odgovor:

Organ mora o zahtevi stranke odločiti čim prej, kajti odločanje o razumnem roku je mednarodni standard (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617). Tega dejstva ne spremeni instrukcijska pravna narava procesnega roka, ki ga 222. člen ZUP določa za odločanje. Čeprav organ ravna v skladu s to zakonsko določbo, se v praksi lahko pojavi primer, da se v tem času spremeni materialni predpis, na podlagi katerega bi upravni organ moral odločiti. To odpre vprašanje, na podlagi katerega prava mora organ odločiti - tistega, ki je veljal v času vložitve (popolne) vloge za uveljavitev pravice, ali tistega, ki velja v času odločanja? V skladu z načelom zakonitosti je treba uporabiti pravo, ki velja v času odločanja (6. člen ZUP). Če se torej predpis med postopkom na prvi stopnji spremeni, je treba uporabiti spremenjeni predpis, razen če le-ta določa, da je treba uporabiti prejšnji predpis. Drugače pa velja, če organ zamudi rok za odločanje - v tem primeru mora uporabiti predpis, ki je veljal v času, ko bi moral odločiti, kajti to izhaja iz načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/1991-I in novele) (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 58).

V opisanem primeru je sprememba v tem, da upravnemu organu ne daje več podlage za odločanje, kajti stranki pravice ne priznava več. Za enoznačen odgovor na vprašanje pa manjka nekaj podatkov, predvsem 1) ali je organ odločil v predpisanem roku, 2) ali je novi predpis v tem času že veljal oziroma se uporabljal in 3) ali je novi predpis morda določal, da se postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po prej veljavnih predpisih. Če je organ izdal odločbo pravočasno, a je v tem času že veljal oziroma se uporabljal novi predpis in le-ta ni določal, da se prej začeti postopki končajo po prejšnjem predpisu, potem je organ ravnal nezakonito. Odločal je namreč o neki zadevi, za katero nima pravne podlage. V tem primeru pride v poštev uporaba izrednega pravnega ničnosti odločbe po prvi točki prvega odstavka 279. člen ZUP - organ je namreč odločil o zadevi, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (absolutna stvarna nepristojnost), ker materialni zakon sploh ne daje (več) podlage za odločanje organa o tej pravici (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 593).


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.


Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...