Vloga (tudi pritožba) z žigom brez podpisa, naslovljena na nepristojni organ: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
m (Text replace - "<br>''Upravna " to "<br>'' Upravna ")
 
Vrstica 9: Vrstica 9:
Kako ravnati v primeru, kadar pravna oseba kot stranka vloži vlogo (tudi pritožbo), ki ni podpisana s strani zakonitega pooblaščenca, ampak samo ožigosana? Kaj storiti, ko je pritožba naslovljena na nepristojni organ in na kaj je potrebno posebej paziti pri sestavinah pouka o pravnem sredstvu v upravnih aktih, ki jih izda prvostopenjski organ?
Kako ravnati v primeru, kadar pravna oseba kot stranka vloži vlogo (tudi pritožbo), ki ni podpisana s strani zakonitega pooblaščenca, ampak samo ožigosana? Kaj storiti, ko je pritožba naslovljena na nepristojni organ in na kaj je potrebno posebej paziti pri sestavinah pouka o pravnem sredstvu v upravnih aktih, ki jih izda prvostopenjski organ?


=='''Odgovor:'''==
== '''Odgovor:''' ==


Glede podpisovanja in žigosanja vlog ZUP nima izrecnih pravil v odvisnosti od tipa stranke (fizična ali pravna oseba). Z vidika ZUP je važno, da se organ prepriča o resnični volji vložnika, da s podano vlogo uveljavlja pravni interes stranke. Vloga pravne osebe se tako presoja v smislu formalne popolnosti, ali mora vsebovati žig osebe in podpis zastopnika oziroma ali zadošča samo žig ali le podpis zastopnika, po področnih predpisih, ki urejajo posamezni tip pravnih oseb (npr. gospodarske družbe, društva, javni zavodi itd.). Seveda pa lahko izkaz istovetnosti za potrebe upravnega postopka opredeli tudi področni zakon za določeni tip upravne zadeve.<br> Če področni zakon tega vprašanja ne ureja, je treba upoštevati drugi odstavek [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člena ZUP]], po katerem zgolj žig vložnika ne more zadoščati, saj šele lastnoročni podpis zakonitega pooblaščenca pravne osebe izkaže status pravne osebe kot stranke v postopku, kar je ključno za uvedbo postopka (tudi pritožbenega). Voljo pravne osebe zaradi njene fiktivnosti lahko izraža le pooblaščeni zastopnik, zato mora upravni organ pri formalnem preizkusu pritožbe ugotoviti, kdo je pooblaščeni zastopnik oziroma ali je pritožnik med njimi, sicer vlogo zavrže po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členu ZUP]]. Vlogo (tudi pritožbo) mora upravni organ ob pogoju dopolnitve v danem roku s podpisom pooblaščenega zastopnika upoštevati, tudi z vidika pravočasnosti po petem odstavku [[Zak:ZUP#68._.C4.8Dlen|68. člena ZUP]].<br> Če upravni organ prejme vlogo, za katero ni pristojen, jo po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen|65. člena ZUP]] odstopi pristojnemu organu, če je prejeta po pošti, ali pa jo v primeru nepoznavanja pristojnega organa ali osebne vložitve zavrže s sklepom.<br> V pouku upravnega akta o pravnem sredstvu, ki ga pripravi oziroma izda prvostopenjski organ, pa je zoper akt dovoljena pritožba, je potrebno posebej paziti (drugi odstavek [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen|215. člena ZUP]]), da se navede: *pri katerem organu se pritožba vloži – tj. organ 1. stopnje (npr. UE ali občinska uprava + poštni naslov organa), *na kateri organ se pritožba naslavlja (nanaša) – tj. organ 2. stopnje (npr. resorno ministrstvo ali župan, ne navede se poštnega naslova!), *rok vložitve pritožbe, *možne načine vložitve pritožbe (pisno, elektronsko z varnim e-podpisom in ustno na zapisnik pri organu) *koliko znaša upravna taksa.<br>''
Glede podpisovanja in žigosanja vlog ZUP nima izrecnih pravil v odvisnosti od tipa stranke (fizična ali pravna oseba). Z vidika ZUP je važno, da se organ prepriča o resnični volji vložnika, da s podano vlogo uveljavlja pravni interes stranke. Vloga pravne osebe se tako presoja v smislu formalne popolnosti, ali mora vsebovati žig osebe in podpis zastopnika oziroma ali zadošča samo žig ali le podpis zastopnika, po področnih predpisih, ki urejajo posamezni tip pravnih oseb (npr. gospodarske družbe, društva, javni zavodi itd.). Seveda pa lahko izkaz istovetnosti za potrebe upravnega postopka opredeli tudi področni zakon za določeni tip upravne zadeve.<br> Če področni zakon tega vprašanja ne ureja, je treba upoštevati drugi odstavek [[Zak:ZUP#63._.C4.8Dlen|63. člena ZUP]], po katerem zgolj žig vložnika ne more zadoščati, saj šele lastnoročni podpis zakonitega pooblaščenca pravne osebe izkaže status pravne osebe kot stranke v postopku, kar je ključno za uvedbo postopka (tudi pritožbenega). Voljo pravne osebe zaradi njene fiktivnosti lahko izraža le pooblaščeni zastopnik, zato mora upravni organ pri formalnem preizkusu pritožbe ugotoviti, kdo je pooblaščeni zastopnik oziroma ali je pritožnik med njimi, sicer vlogo zavrže po [[Zak:ZUP#67._.C4.8Dlen|67. členu ZUP]]. Vlogo (tudi pritožbo) mora upravni organ ob pogoju dopolnitve v danem roku s podpisom pooblaščenega zastopnika upoštevati, tudi z vidika pravočasnosti po petem odstavku [[Zak:ZUP#68._.C4.8Dlen|68. člena ZUP]].<br> Če upravni organ prejme vlogo, za katero ni pristojen, jo po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#65._.C4.8Dlen|65. člena ZUP]] odstopi pristojnemu organu, če je prejeta po pošti, ali pa jo v primeru nepoznavanja pristojnega organa ali osebne vložitve zavrže s sklepom.<br> V pouku upravnega akta o pravnem sredstvu, ki ga pripravi oziroma izda prvostopenjski organ, pa je zoper akt dovoljena pritožba, je potrebno posebej paziti (drugi odstavek [[Zak:ZUP#215._.C4.8Dlen|215. člena ZUP]]), da se navede: *pri katerem organu se pritožba vloži – tj. organ 1. stopnje (npr. UE ali občinska uprava + poštni naslov organa), *na kateri organ se pritožba naslavlja (nanaša) – tj. organ 2. stopnje (npr. resorno ministrstvo ali župan, ne navede se poštnega naslova!), *rok vložitve pritožbe, *možne načine vložitve pritožbe (pisno, elektronsko z varnim e-podpisom in ustno na zapisnik pri organu) *koliko znaša upravna taksa.<br>  


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].''
 
 
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|Zanikanje odgovornosti]].


=='''Želite podati svoje mnenje:'''==
=='''Želite podati svoje mnenje:'''==


<comments /> [[Category:Zahtevki]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]
<comments /> [[Category:Zahtevki]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

Redakcija: 23:50, 10. maj 2010

Zadeva: Vloga (tudi pritožba) z žigom brez podpisa, naslovljena na nepristojni organ

Datum odgovora: 31. 5. 2009

SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:Izvirnik:Vloga (tudi pritožba) z žigom brez podpisa, naslovljena na nepristojni organ

Vprašanje:

Kako ravnati v primeru, kadar pravna oseba kot stranka vloži vlogo (tudi pritožbo), ki ni podpisana s strani zakonitega pooblaščenca, ampak samo ožigosana? Kaj storiti, ko je pritožba naslovljena na nepristojni organ in na kaj je potrebno posebej paziti pri sestavinah pouka o pravnem sredstvu v upravnih aktih, ki jih izda prvostopenjski organ?

Odgovor:

Glede podpisovanja in žigosanja vlog ZUP nima izrecnih pravil v odvisnosti od tipa stranke (fizična ali pravna oseba). Z vidika ZUP je važno, da se organ prepriča o resnični volji vložnika, da s podano vlogo uveljavlja pravni interes stranke. Vloga pravne osebe se tako presoja v smislu formalne popolnosti, ali mora vsebovati žig osebe in podpis zastopnika oziroma ali zadošča samo žig ali le podpis zastopnika, po področnih predpisih, ki urejajo posamezni tip pravnih oseb (npr. gospodarske družbe, društva, javni zavodi itd.). Seveda pa lahko izkaz istovetnosti za potrebe upravnega postopka opredeli tudi področni zakon za določeni tip upravne zadeve.
Če področni zakon tega vprašanja ne ureja, je treba upoštevati drugi odstavek 63. člena ZUP, po katerem zgolj žig vložnika ne more zadoščati, saj šele lastnoročni podpis zakonitega pooblaščenca pravne osebe izkaže status pravne osebe kot stranke v postopku, kar je ključno za uvedbo postopka (tudi pritožbenega). Voljo pravne osebe zaradi njene fiktivnosti lahko izraža le pooblaščeni zastopnik, zato mora upravni organ pri formalnem preizkusu pritožbe ugotoviti, kdo je pooblaščeni zastopnik oziroma ali je pritožnik med njimi, sicer vlogo zavrže po 67. členu ZUP. Vlogo (tudi pritožbo) mora upravni organ ob pogoju dopolnitve v danem roku s podpisom pooblaščenega zastopnika upoštevati, tudi z vidika pravočasnosti po petem odstavku 68. člena ZUP.
Če upravni organ prejme vlogo, za katero ni pristojen, jo po tretjem odstavku 65. člena ZUP odstopi pristojnemu organu, če je prejeta po pošti, ali pa jo v primeru nepoznavanja pristojnega organa ali osebne vložitve zavrže s sklepom.
V pouku upravnega akta o pravnem sredstvu, ki ga pripravi oziroma izda prvostopenjski organ, pa je zoper akt dovoljena pritožba, je potrebno posebej paziti (drugi odstavek 215. člena ZUP), da se navede: *pri katerem organu se pritožba vloži – tj. organ 1. stopnje (npr. UE ali občinska uprava + poštni naslov organa), *na kateri organ se pritožba naslavlja (nanaša) – tj. organ 2. stopnje (npr. resorno ministrstvo ali župan, ne navede se poštnega naslova!), *rok vložitve pritožbe, *možne načine vložitve pritožbe (pisno, elektronsko z varnim e-podpisom in ustno na zapisnik pri organu) *koliko znaša upravna taksa.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...