Upravni organ na zahtevo stranke izda akt, ki ga je potrebno vročiti stranki. Kam se pošlje dokument, če ima stranka prijavljeno začasno prebivališče?

85. člen ZUP določa kraj vročitve in s tem zagotavlja, da naslovniku praviloma ni dopustno vročati dokumentov kjerkoli, pač pa le v stanovanje ali na delovnem mestu oz. v pisarni. S to omejitvijo se zagotavlja pravica do zasebnosti naslovnika. Vročitev fizični osebi se tako praviloma opravi v stanovanju. Pojem »stanovanje« si je potrebno razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 296–297).

Naslovnik je dolžan sporočiti organu vsako spremembo naslova, ki nastane med postopkom, in sicer od dneva, ko prejme prvi dokument organa oz. ko sam vloži vlogo. Dolžnost obveščanja velja tako za stranko v postopku kot tudi za zakonitega zastopnika in pooblaščenca. Če organ ni seznanjen s spremembo naslova, pa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovi, da je naslov za vročanje enak naslovu, kjer je bil opravljen poskus vročitve, odredi, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku opravijo tako, da se dokument objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava; začasno prebivališče se kot naslov za vročanje šteje, če je to edino registrirano prebivališče, ki ga stranka ima, ali če ga je kot takega določila.

Če pa je iz uradnih evidenc razvidno, da je naslov za vročanje drugačen od naslova, kjer je bil izveden poskus vročitve, se vročitev ponovno poskusi opraviti na naslovu za vročanje. Če tudi na tem naslovu vročitev ni uspešna, organ odredi, da se vse nadaljnje vročitve opravijo tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava (96. člen ZUP). Vročitev, ki se opravi z javnim naznanilom (na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava), se šteje za opravljeno po preteku 15 dni od dneva objave.