Ali je dovoljena uporaba ustne odločbe na podlagi ZUP, če ugotovljene kršitve predpisov ne predstavljajo ogrožanja oz. nevarnosti za zdravje ljudi, pač pa narava kršitve zahteva izdajo ukrepa na kraju samem (npr. ukrep prepovedi prodaje sadja oz. zelenjave)? Ali mora biti v takšnih primerih izdaja ustne odločbe dovoljena s posebnim predpisom? Ali ima pisna odločba isti datum kot ustna odločba, ki je bila stranki izrečena na kraju samem? Ali se v pisni odločbi navede, da je bila že izdana ustna odločba in ali se ustna odločba odpravi s pisno? Ali po ustni odločbi izdamo tudi pisno, čeprav je ustna odločba že bila izvršena?

Ravnanje upravnega organa mora vselej temeljiti na načelu zakonitosti (6. člen ZUP). Posamezna pravna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v ZUP, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (3. člen ZUP ).

Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana (4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP ). Nujni ukrepi so podani, če obstaja nevarnost za 1) življenje in zdravje ljudi, 2) javni red in mir, 3) javno varnost ali 4) premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). V teh primerih je dovoljeno izdajati odločbe na predpisanem obrazcu, prav tako pa v skladu s sodno prakso v primerih izjemne in neposredne ogroženosti omenjenih dobrin, ko lahko vsak trenutek nastane škoda, organ oziroma uradna oseba lahko odloči z ustno odločbo (211. člen ZUP ) in odredi, da se odločba takoj izvrši - izjemno nujen položaj je npr. tisti, ko npr. nastopi neposredna nevarnost za zdravje ljudi, tj. kadar lahko glede na reden potek dogodkov, izkušnje in človeško znanje ljudje vsak čas izgube svoje zdravje (aktualen primer: če se ugotovi, da nekdo prodaja zelenjavo, okuženo s smrtno nevarno bakterijo E. coli; ostali primeri: večje elementarne nesreče, večje prometne nesreče ipd.) (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 588; Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str, 504; sodba VS št. U 566/80 z dne 15. 1. 1981; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 399). Kolikor pogoj izjemne in neposredne ogroženosti ni izpolnjen, ustna odločba po ZUP ni dopustna, lahko pa organ kljub temu odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar mora izdati pisno odločbo. Če pri urejanju družbenih razmerij obstajajo še druge posebnosti, ki terjajo izdajo ustne odločbe, mora biti upravičenje določeno v področnem zakonu.

Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo, in sicer (najpozneje) v osmih dneh od ustne odločitve (tretji odstavek 211. člena ZUP), kot datum izdaje pisne odločbe pa se navede datum, ko je bila izdana ustna odločba (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 186). Po ZUP je izdaja pisne odločbe obvezna, zato morebitna izvršitev ustne odločbe ne more biti razlog za neizdajo pisne odločbe.

Namen izdaje pisnega odpravka ustne odločbe je preprečiti, da bi bila odločba v dokaznem smislu preveč odvisna od okoliščin primera in teka časa. Značilnost ustne odločbe je, da učinkuje od trenutka naznanitve stranki in ne od trenutka vročitve v pisni obliki. Razlika med ustno in pisno odločbo je torej samo v njuni obličnosti, glede drugih lastnosti pa imata obe odločbi enake učinke in posledice. Glede na to je tudi ustno odločbo po njeni naznanitvi mogoče spremeniti ali odpraviti samo z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev. Čas veljavnosti ustne odločbe ni vezan na rok za izdajo pisnega odpravka odločbe, zato zamuda roka za izdajo pisnega odpravka ustne odločbe ne more imeti učinka prenehanja veljavnosti ustnega izreka (po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. Up-1019/08-23 z dne 27. 5. 2009).

Pri izdaji pisne odločbe ne gre za ponovno odločanje o isti upravni zadevi, ampak le za formalizacijo že sprejete odločitve, zato se ustne odločbe niti ne odpravlja niti ne razveljavlja, ampak se v obrazložitvi navede, da gre za pisni odpravek ustne odločbe.