Notice: Only variables should be passed by reference in /var/www/us/primer.php on line 99
Postopanje z vlogami osebe, ki neutemeljeno zatrjuje status stranskega udeleženca - Upravna svetovalnica
× O projektu Rešeni primeri Postavite vprašanje Kontakt

Rešen primer

Št. 759
Zadeva: Postopanje z vlogami osebe, ki neutemeljeno zatrjuje status stranskega udeleženca
Datum odgovora: 28. 5. 2013, pregled 10. 12. 2022
Status uporabnika: Uradna oseba, ki vodi postopek oz. odloča v njem
Vprašanje
Upravni organ je prejel zahtevo glavne stranke A, a je zaradi nepopolnosti vloge vložnika (A) pozval k dopolnitvi. Medtem je organ prejel zahtevo druge osebe (B), da želi biti stranski udeleženec v postopku na zahtevo osebe A (investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja).

Oseba B je po ugotovitvah organa najemnik na sosednji parceli, sam pa navaja, da je lastnik, a se zaradi objektivnih razlogov ni mogel vpisati v zemljiško knjigo, pri čemer organ ocenjuje glede na pretekli tek zadev z osebo B, da se bolj ko ne le boji konkurence, saj sta tako osebi A kot B nosilca gostinske dejavnosti, B pa se tudi izmika sprejemu pošiljk, ki se mu jih vroča, in ni pripravljen na dialog.

Kako naj organ postopa z vlogo osebe B, ko bo najprej prejel dopolnitev s strani osebe A? Če ne ugodi zahtevi za vstop B-ja v postopek, ali mora čakati z izdajo odločbe o glavni stvari (gradbenim dovoljenjem) do pravnomočnosti procesnega sklepa, upoštevaje, da bo B tedaj vložil pravna sredstva? Tako lahko namreč postopek traja zelo dolgo in je s tem onemogočena gradnja oziroma nastajajo velike materialne posledice za investitorja.
Odgovor
Stranski udeleženci imajo pravico sodelovanja v postopku druge stranke, če varujejo svoj pravni interes oz. da odločba, v postopkih na zahtevo praviloma v korist glavne stranke, ne bi posegla v njihov pravno zaščiten pravni položaj. Pri tem mora oseba, ki zatrjuje ta status oz. organ, ki odloča o njem, upoštevati po teoriji in sodni praksi (gl. zlasti odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 59 in nadaljnje) naslednje kumulativne elemente glede osebe, ki naj bi imela legitimacijo stranskega udeleženca po 43. členu ZUP:

*izkazati mora pravni interes, tj. na določeno pravno podlago, praviloma področni zakon, oprto korist (dodajamo, da sam ZUP po naravi stvari kot procesni zakon ne more določiti, kdo so intervenienti, saj je razlikovalni moment materialnopravni pravni interes, to pa je tipično materialnopravno vprašanje, vezano na namen in vsebino področne zakonodaje, ki opredeli zaščito določenih interesov oziroma koristi kot pravnih in se tako lahko uveljavlja samo na podlagi materialnega predpisa, čeprav ne nujno tistega, ki je matični za odločanje o glavni stvari postopka, tu Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele)),
*izkazati mora osebno korist, ne le (skrb za) javni interes oz. varovanje pogojev, ki jih kot javni interes določajo že področni predpisi in je za njihovo spoštovanje pristojen organ, ki vodi postopek,
*zatrjevana osebna pravna korist mora biti obstoječa v času odločanja o statusu stranskega udeleženca oz. vodenja postopka, ne šele potencialna ali bodoča.
Kolikor vstop v postopek uveljavlja oseba (B) sama kot v danem primeru, to stori s posebno zahtevo po 142. in 143. členu ZUP, o kateri organ odloči s procesnim sklepom, pri čemer pa je zoper zavrnilni sklep dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev (t. i. tiha prekinitev matičnega postopka do odločitve drugostopenjskega organa o utemeljenosti pritožbe, gl. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 92).

Kot izhaja že iz vprašanja, se o stranskem udeležencu odloča šele po uvedbi postopka, s čimer je mišljen meritorni, torej ugotovitveni in dokazni postopek. Kolikor bi bila osnovna zahteva glavne stranke zavržena, bodisi zaradi neobstoja procesnih predpostavk bodisi zaradi nepopolne ali nepravočasne dopolnitve, zahtevane po 67. členu ZUP, se postopek še ne začne (gl. 127. člen ZUP). V takem primeru bi se zavrgla (po 1. in 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP) tudi zahteva osebe B, saj je preuranjena oziroma se lahko ta pravica uveljavlja le v že uvedenem postopku.

Glede na podane okoliščine primera menimo, da zahteva osebe B ni ustrezno izkazana, kolikor jo B opira na domnevno lastninsko pravico na sosednjem zemljišču, ki naj bi le še ne bila vpisana, oziroma na strah pred konkurenco s strani osebe A. Slednje je nepravni in bodoči interes. Glede stvarnopravnih pravic pa štejejo praviloma tiste, ki so vpisane v zemljiško knjigo ali drugače enakovredno izkazane. Iz opisa ni razvidno, da bi bil B res lastnik oziroma to morda šele bo postal ob ustreznem (sodnem) postopku, čeprav bi lahko pravni interes utemeljil tudi zgolj na statusu najemnika. A v osnovi mora organ presoditi, ali bo sploh v skladu s področnim GZ-1, ki določa pravni interes stranskih udeležencev, vpliv gradnje segal tudi na parcelo, kjer je B najemnik (ali lastnik).

Če predpostavimo, da bo oseba A dopolnila zahtevo in bo postopek uveden, organ pa bo presodil, da oseba B ni izkazala pravnega interesa, bo izdan sklep o zavrnitvi statusa stranskega udeleženca. Če bo oseba B vložila pritožbo zoper ta sklep, bo ta imela suspenzivni učinek do odločitve organa druge stopnje, torej do vročitve odločbe ali sklepa ministrstva o (ne)utemeljenosti pritožbe B-ju. Kolikor bodo pristojni organi odločali v predpisanih rokih, bo odločitev o tem sprejeta razmeroma hitro, v nekaj tednih, nakar bo organ prve stopnje nadaljeval z matičnim postopkom (izdaje gradbenega dovoljenja). Ni torej nobene pravne podlage, da bi prvostopenjski organ oziroma glavna stranka morala čakati do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi statusa stranskega udeleženca, saj zoper ta sklep po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06, gl. 5. člen o tožbah zoper sklepe) tožba, katere rešitev ob vložitvi nezadovoljne stranke je sicer pogoj za nastop pravnomočnosti posamičnega upravnega akta (gl. 225. člen ZUP), ni dopustna. Do odloga lahko tako pride le do dokončnosti sklepa o zavrnitvi zahteve osebe B.

Glede skrbi za predolgo trajanje postopka dodatno poudarjamo, kot ugotavlja tudi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-165/09-34 (24. točka obrazložitve), da so za zakonito uveljavitev pravic vseh strank in tretjih oseb in javnega interesa primarno pristojni upravni organi, ki vodijo postopek. Če organ postopa pravilno, bo tudi tretja oseba težko dosegla zavlačevanje postopka na račun aktivne stranke ali javne koristi oziroma ne bo moglo priti do zlorabe pravic zoper glavno stranko ali javni interes.
Kategorije
2.5   Stranski udeleženci
6.6   Dokončnost in pravnomočnost



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane. Politika piškotkov