Upravni organ je izdal sklep o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja, ki je v pristojnosti sodišča, pri čemer je bil postopek po izreku sklepa prekinjen do pravnomočnosti sodbe. Kako ravna organ, če ga niti stranka niti sodišče nista obvestila, da je bilo predhodno vprašanje že pravnomočno rešeno?

Predhodno vprašanje je samostojno pravno vprašanje, na katerega naleti upravni organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, spada pa v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 159). Predhodno vprašanje mora biti rešeno pred odločitvijo o glavni zadevi in neposredno vpliva nanjo. Predhodno vprašanje lahko rešuje organ sam ali organ, ki je pristojen za to vprašanje (147. člen ZUP).

V kolikor organ predhodnega vprašanja ne rešuje sam, postopek obvezno prekine, o čemer se izda sklep po 5. točki prvega odstavka 153. člena ZUP. V tem sklepu se odloči, do kdaj je matični postopek prekinjen, ali do dokončnosti ali pravnomočnosti akta pristojnega organa za rešitev predhodnega vprašanja (več o vezanosti na dokončnost ali pravnomočnost v komentarjih ZUP k 147. in 153. členu, Jerovšek et al., 2004, str. 447 in nasl., in Breznik et al., 2008, str. 437 in nasl., iz katreih med drugim izhaja, da ima upravni organ pri odločitvi o tem, ali bo postopek prekinil do samo dokončnosti ali celo do pravnomočnosti procesno diskrecijo, pri čemer je zadevno smiselno, če je za predhodno vprašanje pristojen drug upravni organ, kajti v sodnih postopkih je merodajna samo pravnomočnost). Pri vodenju postopka je treba upoštevati temeljna načela ZUP, med drugim tudi načelo varstva pravic in javne koristi (7. člen ZUP). V kontekstu tega načela v zvezi s s postopkom rešitve predhodnega vprašanja 151. člen ZUP določa ravnanje organa glede na to, ali se je postopek začel po uradni dolžnosti v javnem interesu ali v interesu stranke na njeno zahtevo. V prvem primeru bo upravni organ od drugega pristojnega organa (tu sodišča) zahteval, naj ta uvede postopek reševanja predhodnega vprašanja, v postopku na zahtevo stranke pa praviloma naloži sprožitev postopka pred drugim organom aktivni stranki. To stori v izreku sklepa o prekinitvi, v katerem določi tudi rok za vložitev zahteve ali tožbe in predložitev dokazila o tem, sicer nastopi fikcija umika zahtevke in upravni organ matični postopek ustavi s sklepom (po tretjem odstavku 151. člena ZUP). Zoper sklep o prekinitvi postopka je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži prekinitve postopka.

Nato upravni organ (po)čaka na odločitev pristojnega organa (druge enote uprave ali sodišča ali drugega organa). V času prekinitve postopka matični postopek miruje in roki ne tečejo, kot določa tretji odstavek 153. člena ZUP, npr. rok za izdajo odločbe (222.člen ZUP).Postopek o glavni stvari se nadaljuje šele, ko je predhodno vprašanje rešeno z dokončno ali pravnomočno odločbo (152.člen ZUP), tako kot je odredil organ s sklepom o prekinitvi.

Če se je matični upravni postopek uvedel na zahtevo stranke, je nadaljevanje in zaključek tega postopka v njenem interesu, v postopku po uradni dolžnosti pa v javnem interesu, katerega so dolžni varovati vsi pristojni organi, tako upravni organ, ki vodi temeljni upravni postopek kot tudi npr. sodišče, ki je odločalo o predhodnem vprašanju na zahtevo upravnega organa. Zato je pričakovati, da bo v prvem primeru stranka sama obvestila upravni organ, ko bo sodni postopek zaključen, saj sicer ni možno odločanje in priznanje tiste pravice, ki jo je na začetku uveljavljala pri upravnem organu. V drugem primeru pa naj bi upravni organ obvestilo sodišče samo neposredno, da bo možna čimprejšnja zaščita javne koristi v upravni zadevi. Če se to ne zgodi, torej da upravni organ ne obvestita niti stranka (npr. ker se postopek pred sodiščem ni končal v njeno korist) niti sodišče, ZUP postopanja upravnega organa ne opredeljuje. Z vidika splošnih načel, po katerih pa je upravni organ dolžan delovati učinkovito in predvsem ščititi pravice strank, njihove pravne interese in predvsem javno korist, pa je organ (tudi) sam odgovoren preverjati stanje zadeve. Če torej poteče od prekinitve upravnega postopka več tednov ali mesecev, kolikor je predpisan ali običajni rok odločanja pri organu, ki rešuje predhodno vprašanje, naj matični upravni organ pri tem drugem organu preveri, ali postopek še teče ali je že izdana odločba oziroma drug končni akt in ali je ta postal dokončen oziroma pravnomočen (gl. zadnji stavek petega odstavka 225. člena ZUP). Glede na pridobljen podatek matični upravni organ še (po)čaka in po potrebi čez čas poizvedbo ponovi ali pa nadaljuje z upravnim postopkom v smislu izdaje meritorne odločbe (npr. ugoditve zahtevku stranke ali njegove zavrnitve glede na izid postopka o predhodnem vprašanju in drugih merodajnih dejstev za odločitev v zadevi). Podatek o še tekočem ali že pravnomočno končanem sodnem postopku torej uradna oseba upravnega organa pridobi od sodišča po uradni dolžnosti, o poizvedbi in podani informaciji pa napravi uradni zaznamek po drugem odstavku 74. člena ZUP.

Brez pravnomočne odločitve sodišča ali drugega pristojnega organa za predhodno vprašanje upravni organ svojega postopka ne more nadaljevati in končati, če je s prekinitvijo sklenil, da ga sam ne bo reševal ali pa ga po ZUP sploh ne sme sam reševati. Zato lahko - oziroma sčasoma že mora - uradna oseba, ki vodi postopek, če in ko predvideva, da obstaja možnost, da je predhodno vprašanje že rešeno, pa o tem ni dobila obvestila pristojnega organa ali stranke same, pozvati organ, ki je predhodno vprašanje reševal, da jo seznani z dejstvom, ali je o tem že izdana dokončna ali pravnomočna odločba.