Kako opredeliti javni interes v smislu upravnega postopka?

Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem velja omeniti, da teorija ter ZUP izraza javni interes in javna korist uporabljata kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oz. javna korist ZUP ne določa; govorimo o tako imenovanem nedoločnem pravnem pojmu, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, J., Upravno pravo, 2009, str. 52)

Vseeno pa lahko rečemo, da je v 18. členu ZUP ter drugem odstavku 144. člena ZUP javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer 144. člen ZUP govori o tako imenovanem skrajšanem postopku, ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti. Tretji odstavek 18. člena ZUP pa navaja naslednje zavarovane kategorije: življenje in zdravje ljudi, naravno oz. življenjsko okolje ali premoženje (gre za ureditev dolžnosti prevzema pristojnosti s strani drugostopenjskega organa v primeru možnosti nastanka škodljivih posledic za omenjene zavarovane dobrine, ker je prvostopenjski organ v zamudi).

Glede posebnih upravnih postopkov velja, da naj bi področni predpisi določili, kaj v konkretnih posebnih upravnih postopkih šteje za javno korist, kar nekateri področni predpisi tudi urejajo, na primer Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele); v 34. členu ZIN določa, da inšpektor prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali, ne da bi prej določil rok za odpravo nepravilnosti, če je to potrebno, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za nastanek škode v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju.