V upravnem postopku je bil izdan sklep o prekinitvi postopka po 147. členu ZUP zaradi predhodnega vprašanja (npr. pri odmeri dohodnine). Zoper izdan sklep je stranka vložila pritožbo. Po izdaji sklepa je organ v enaki zadevi vendar za drugo stranko prejel odločbo drugostopenjskega organa, ki je odpravila prvostopenjski sklep o prekinitvi iz razloga, da se lahko samostojno nadaljuje postopek, ne da bi moral organ čakati na rešitev predhodnega vprašanja. Zato bi se morala pritožba prvo omenjene stranke zoper sklep o prekinitvi postopka rešiti ugodno.

Vprašanje pa je, kakšen akt, s katerim se ugodi pritožbi, se lahko izda; je to sklep ali odločba, s katero se odpravi sklep o prekinitvi postopka?

In: ali se lahko v istem aktu odloči tako o pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka in o glavni stvari postopka ali je treba izdati dva ločena akta, ker gre delno za procesno in delno za materialnopravno odločitev?

Predhodno ali prejudicijalno vprašanje je samostojna pravna celota, na katero sredi ugotovitvenega postopka naleti organ in od katerega rešitve je odvisna odločitev o upravni zadevi, spada pa v pristojnost sodišča ali katerega drugega upravnega organa in njegove enote in ne tega, ki vodi zadevni matični upravni postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 135).
Predhodno vprašanje ureja 147. člen ZUP. Organ, ki vodi upravni postopek, lahko pred izdajo odločbe v upravni zadevi naleti na vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, brez njegove rešitve pa ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. Takšno vprašanje je do glavne stvari predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo v upravni zadevi. Da bi lahko učinkovito in smotrno ravnal, ima organ, ki med upravnim postopkom naleti na nerešeno predhodno vprašanje, po zakonu na voljo dvoje pooblastil (prvi odstavek 147. člena ZUP):
- predhodno vprašanje lahko sam obravnava in reši ali pa
- prekine upravni postopek in počaka z odločitvijo v glavni stvari, dokler predhodnega vprašanja ne reši pristojni organ.
V primeru prekinitve s sklepom (153. člen ZUP) s prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja. V času prekinitve tudi ne teče rok za izdajo odločbe (222. člen ZUP in 256. člen ZUP), organ pa ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. Prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno ali pravnomočno rešeno (152. člen ZUP) (povzeto po Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, strani 257-263).

V primeru, na katerega se nanaša vprašanje, je res smiselno oz. skladno s 7. členom ZUP pritožbi ugoditi, če gre za povsem istovrstno situacijo kot v drugi zadevi, čeprav v Sloveniji nimamo precedenčnega sistema, da bi organ to moral storiti.

Ob utemeljeni (in dovoljeni) pritožbi zoper sklep se lahko na prvi stopnji izda nadomestna procesna odločitev, analogna prvotnemu tipu akta, kar za dan primer pomeni sklep o odpravi sklepa o prekinitvi (analogno nadomestni odločbi po 242. členu ZUP).

Teorija obravnava tudi primer, ko je izdan sklep o prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, pa stranka ne vloži pritožbe. Če se potem ugotovi, da je izdan sklep nezakonit, bi lahko organ sam izdal sklep o nadaljevanju postopka, s katerim nadomesti prekinitev. Čeprav za to ni izrecne zakonske podlage, bi bilo sprejemljivo tak sklep izdati, da bi se izognili preprečitvi nadaljnjih nezakonitih posledic (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, stran 156).

Pri tem pa načelno ni zadržkov in tako celo izrecno velja v okviru načela hkratnega varstva javnega interesa in pravic strank, da za hkratno odločitev o pritožbi zoper sklep o prekinitvi in že meritorno odločbo (npr. o odmeri obveznosti), če je odločitev za oba primera znana oziroma so vsa relevantna dejstva že zbrana.

Tehnično je torej možno sočasno izdati sklep o odpravi sklepa o prekinitvi in meritorno odločbo, vendar je v tem primeru treba paziti na ustrezne sklice, saj za točko izreka o odpravi sklepa o prekinitvi ne velja isto, kot za odločbo, s katero se odmeri obveznost. Tak akt tako vsebuje skupen uvod, sledi navedba, da se … izdaja naslednji SKLEP…, ki vsebuje izrek, da se sklep o prekinitvi postopka odpravi, … in ODLOČBO…, ki potem vsebuje ustrezne točke izreka. Temu sledi ustrezna obrazložitev najprej sklepa in potem še odločbe. Pouk o pravnem sredstvu v sklepu o odpravi sklepa o prekinitvi se razlikuje od pouka o pravnem sredstvu v odločbi, ker je pritožba dovoljena le zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi predhodnega vprašanja (1. odstavek 147. člena ZUP), ne pa tudi v primeru, ko se postopek, zaradi odprave sklepa o prekinitvi postopka, nadaljuje. Glede na določbo 258. člena ZUP je namreč pritožba zoper sklep dopustna le, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. ZUP pa izrecno ne določa, da je pritožba zoper sklep, s katerim se odpravi sklep o prekinitvi, dopustna. Več o skupni izdaji sklepa in odločbe je navedeno v primeru Upravne svetovalnice Skupni akt za meritorno in formalno odločitev (odločbo in sklep).