Upravni organ je v ugotovitvenem postopku izdal odločbo (npr. o razlastitvi). V izreku je (v danem primeru v skladu s sporazumom na ustni obravnavi) odločil, da stranki pripada pravica v določenem znesku (npr. odškodnina za razlaščeno parcelo) ter naložil nakazilo v določenem roku (tu v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi) na transakcijski račun pri avstrijski banki. Toda zaradi tuje banke po številki računa v izreku odločbe nakazila ni bilo mogoče izvesti, zato stranka zahteva dopolnitev oz. popravo odločbe še z naslovom banke. Kako postopati v tem primeru?

V odločbe se lahko posega le na temelju popravka ali pravnih sredstev, za kar pa zakon določa ustrezne pogoje.

Napake v odločbah se lahko popravijo s sklepom (223. člen ZUP) le, če gre za formalne pomote, ne vsebinske. Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu).

Med pravnimi sredstvi pa bi se v primeru take navedbe načina izpolnitve odločbe, ki bi onemogočal izvršitev, lahko uporabila ničnost odločbe (279. člen ZUP).

V danem primeru pa ne gre za nobeno od teh opcij, saj ni moč ugotoviti napačne rabe materialnega predpisa niti zmotno ugotovljenega dejanskega stanja oz. izrek z le delno zaznambo računa, kamor naj se izvrši plačilo, ne vpliva na vsebino niti na izvršitev odločanja. Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, kajti račun je vseeno določljiv (in celo predmet sporazuma). Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo tako ZUP ne daje.

To velja tudi v primeru, če bi stranke po izdaji odločbe npr. spremenile TRR, saj v odločbi v času njene izdaje ni napak ali ključnih vsebinskih pomanjkljivosti. v Takem primeru zadostuje, da se stranke obvesti o novem TRR, na katerega se plača določeno v izreku odločbe.

Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru je tako tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oz. potrjevanje. V tem primeru gre le za pravico in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne gre šteti kot predmet odločanja.