Organ prve stopnje stranki in več stranskim udeležencem izda odločbo v upravnem postopku (npr. upravna enota, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja). Nekaj stranskih udeležencev se zoper odločbo pritoži. Organ druge stopnje v primeru ugoditve pritožbi odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje z napotilom, da odločbo organa druge stopnje vroči samo stranskim udeležencem, ki so se pritožili, torej so z odpravo odločbe seznanjeni samo tisti, ki so se pritožili. Ali je organ prve stopnje (UE) v tem primeru ravnal pravilno?

Katere stranke oz. stranske udeležence se povabi na ustno obravnavo v ponovnem postopku, vse ali samo tiste, ki so se pritožili zoper izdano odločbo?

Komu vse se vroči odločbo v ponovnem postopku?

Ali se sme drugostopenjska odločba poslati stranki s povratnico?

Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP). Navedeno pomeni, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo odpravljene odločbe.

Glede na navedene pravne posledice pa je že zaradi zagotovitve temeljne pravice do seznanitve s stanjem v zadevi oz. temeljnega načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), potrebno odločbo organa druge stopnje, s katero je prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, vročiti vsem, ki so imeli položaj strank in stranskih udeležencev v prejšnjem postopku. Pri tem ni bistveno, ali so (vse) stranke vložile pritožbo. Tisti, ki ima položaj stranke v postopku na prvi stopnji ima tak položaj tudi v postopku na drugi stopnji, saj se tudi na drugi stopnji odloča o njegovem pravnem interesu.

Zaradi vezanosti pravnih posledic odločbe na vročitev se mora ta v skladu s 87. členom ZUP vročiti v fizični obliki osebno tistim, ki jim je namenjena. Uporabi se ovojnica za osebno vročanje, predpisana s Pravilnikom o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku. V sodbi Vrhovnega sodišča RS VSRS Sklep I Up 58/2020 z dne 24. 2. 2021 je podano stališče pravne teorije, ki opredeli edino možnost odstopa od vročanja po ZUP, in sicer: »… je edini odstop od vročanja po ZUP mogoč in hkrati nujen, kadar organi vročajo dokumente neposredno naslovnikom v tujino, saj vročevalci zunaj Republike Slovenije niso zavezani ravnati po določbah ZUP. Zato se določba, ki dovoljuje vročanje neposredno osebi v tujino, lahko izvaja samo tako, da se dokument skladno s poštnimi predpisi opremi s tako imenovano mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR).«

Ker se z odpravo vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo odpravljene odločbe, je zato tudi logično, da so v ponovnem postopku udeleženi vsi stranski udeleženci, ki so takšen status že imeli v postopku, končanem z izdajo odpravljene odločbe. Stranski udeleženec v postopku ima enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP), zato se na ustno obravnavo poleg strank vabijo vsi stranski udeleženci, odločba izdana v ponovnem postopku pa se vroči vsem strankam in stranskim udeležencem ponovnega postopka.

Pravice stranskih udeležencev so omejene le s prekluzijami po ZUP (npr. glej 138. člen ZUP) in področnem zakonu. Glede na specialne določbe Gradbenega zakona (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) v zvezi z vabili stranskim udeležencem na ustno obravnavo, pa velja, da mora stranski udeleženec, ki nameravani gradnji ugovarja, svoje trditve navesti in zanje do konca obravnave predložiti dokaze, na kar ga upravni organ opozori v vabilu na obravnavo. V vabilu je treba stranske udeležence posebej opozoriti tudi na to, da se bo v primeru, če se vabilu ne bodo odzvali in svojega izostanka ne bodo opravičili, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo (tretji in četrti odstavek 52. člena GZ-1).