Če v primeru izrednih dogodkov po Odloku o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023, roki za uveljavljanje procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti ne tečejo 14 dni, ali to vpliva na datum vročitve dokumenta, ki ga je treba prevzeti v 15-ih dneh?

Vročanje je procesno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov do drugih udeležencev v upravnih postopkih. Vročanje ima pri upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki potekajo na podlagi ZUP, poseben pomen, saj so na dan (dejanske ali fiktivne) vročitve dokumentov vezani pravni učinki. Pravilna vročitev dokumentov tako predstavlja procesno predpostavko za nastop pravnih učinkov. Spoštovanje določb ZUP o vročanju je pogoj za uveljavitev načela zakonitosti, varstva pravic strank in varstva javnih koristi, zaslišanja stranke ter pravice do pritožbe, toda v smislu pomena in namena vročanja. Glavni namen vročanja je, da se z vročitvijo naslovniku omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča (prvi odstavek 83. člena ZUP) kot izraz pravice biti slišan in učinkovitega pravnega varstva na eni strani ter razmeroma hitro izvršljivost upravnega akta, ki se vroča ter s tem potrebo po čim hitrejši zadostitvi javnega interesa (po Kovač in Remic, Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih, 2019, str. 1).

Po 83. členu ZUP poznamo dva načina vročanja, fizično in elektronsko vročanje, kjer sta oba načina vročitve na načelni ravni enakovredna. Pri osebnem vročanju po fizični poti (87. člen ZUP) in vročanju po elektronski poti po 86.a členu ZUP je določeno, da vročitev velja za opravljeno, če naslovnik dokumenta ne prevzame v roku 15 dni od poskusa osebne vročitve oziroma vložitve obvestila v hišni predalčnik, varni elektronski predal ali od odpreme obvestila o možnosti prevzema dokumenta na mobilni telefon (vročanje s seznanitvijo in potrditvijo prevzema) oziroma od odpreme dokumenta v navadni elektronski predal (vročanje s seznanitvijo brez potrditve prevzema).

Ker pa so v Republiki Sloveniji v začetku avgusta državljane prizadele hude poplave, so se za to vzpostavili tudi primerni ukrepi, kot daje podlago leta 2020 v zakonu dodan 306. a člen ZUP. Med temi ukrepi je med drugim tudi začasni ukrep prekinitve teka roka za uveljavljanje procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti. S tem se posledično podaljšajo oziroma prekinejo roki za izdajo in vročitev odločb, saj jih zaradi takšnih nastalih izrednih dogodkov v zakonitem času ni mogoče izdati, vročiti ali prevzeti.

Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 je začel veljati 6. 8. 2023 (Ur. l. RS, št. 87/23 in 89/23), naslednji dan po objavi v uradnem listu. Ta je določal, da roki za uveljavljanje procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti ne tečejo 14 dni od dneva uveljavitve tega odloka. Zato je prekinitev teka procesnih rokov, razen v nujnih zadevah, nastopila 6. 8. 2023 in je trajala do vključno 19. 8. 2023. Tek procesnih rokov je bil prekinjen med 6. in 19. 8. 2023 neposredno na podlagi odloka, zato organi, ki vodijo upravne postopke, o tem niso izdajali sklepov o prekinitvi ali nadaljevanju teka roka.

Prekinitev teka roka je torej prenehala z iztekom zadnjega dne prekinitve, to je 19. 8. 2023. V primeru, da je bilo 1. 8. 2023 puščeno sporočilo o prevzem pošiljke v hišnem predalčniku oziroma obvestilo o možnosti prevzema v varnem elektronskem predalu oziroma je bilo 1. 8. 2023 poslano obvestilo o možnosti pošiljke na mobilni telefon ali pa je bil isti dan odpremljen dokument v t. i. navadni elektronski predal, je rok za prevzem oziroma vročitev tekel do vključno 5. 8. 2023 (štiri dni), ko je bil prekinjen do 19. 8. 2023 in je tekel nato dalje od 20. 8. 2023. V danem primeru to pomeni, da se je rok za prevzem iztekel 30. 8. 2023, ko pošiljka velja za vročeno.