Ali je potrebno v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?

Kakšna so pravila v zvezi z navajanjem podatkov o zastopnikih strank (npr. zakonitih zastopnikih, pooblaščencih ipd.) v uvodu odločbe? Ali mora biti v uvodu odločbe navedeno ime zakonitega zastopnika pravne osebe, katero je stranka v skladu s tretjim odstavkom 54. člena ZUP postavila za pooblaščenca?

Po 212. členu ZUP se v uvodu odločbe navede (le!) predpis o pristojnosti upravnega organa. Tako je že na splošni kot tudi na abstraktni ravni izključeno navajanje personalne pristojnosti, se pravi pooblastil uradnih oseb. Upravičenje uradne osebe, da izda konkretno odločbo, izhaja iz njenega podpisa, zato se ga v uvodu ne navaja. Kot predpis o pristojnosti se razume predpis, ki določa stvarno pristojnost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 589). Nekateri materialni predpisi stvarne pristojnosti ne opredeljujejo, zato se v takšnem primeru navede splošni akt o pristojnosti. V kolikor je z materialnim predpisom (npr. področnim zakonom, odlokom) opredeljena krajevna pristojnost, se v samem uvodu navedeta tudi člen in akt, v katerem je slednja opredeljena.

Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči.

V uvodu odločbe mora biti v skladu z 212. členom ZUP zaradi takojšnje informacije navedeno tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, tako v postopkih na zahtevo stranke kot postopkih po uradni dolžnosti. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede nato, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik), ki ga je stranka postavila sama. S tem je možno preveriti, ali je zastopanje stranke pravilno izvedeno, kajti v nasprotnem primeru gre za bistveno kršitev pravil postopka (četrta točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in razlog za obnovo postopka (deseta točka 260. člena ZUP). Če ima stranka zakonitega zastopnika, ta pa je pooblastil odvetnika ali drugega pooblaščenca, se navede stranko, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, torej vse tri (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 591). Po tretjem odstavku 54. člena ZUP je pooblaščenec lahko fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami/obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. V takem primeru v uvodu odločbe zadostuje ime pravne osebe, saj pravna oseba tukaj ni glavna stranka (v tem primeru bi bilo nujno potrebno navesti ime zakonitega zastopnika), pač pa le pooblaščenec.