- Da bi se pobudnikov pravni položaj spremenil samo ob ugodni odločitvi ustavnega sodišča. Pri tem se to razume tako, da pravni interes obstaja, če bi se z razveljavitvijo ali odpravo izpodbijanega predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšal. Pravni interes ni izkazan, če bi se pobudnikov pravni položaj spremenil na slabše (Sklep US, št. U-I-52/00 z dne 16. 6. 2000). Pravni položaj je lahko, zaradi neke splošne pravne norme, drugačen oziroma spremenjen in od tega je odvisno ali ima pobudnik pravni interes. Pri tem pa je pomembno, da je pravni položaj drugačen že na podlagi pravne norme. Če se na njeni podlagi šele izda odločba, ne moremo govoriti o neposrednem učinku.

- Da se abstraktna pravna norma konkretizira v posameznih primerih. Izpodbijana norma se mora za pobudnika že konkretno uporabljati - imeti mora neposreden in konkreten vpliv na njegov pravni položaj (Sklep US, št. U-I-21/99 z dne 15. 7. 1999).



Ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Tako je neposredni pravni interes za pobudo pobudniku mogoče priznati šele, ko bo tudi sodišče zadnje stopnje zakon razlagalo na način, ki je po mnenju pobudnika v neskladju z Ustavo RS. Nasproti takšni odločitvi pa bo imel pobudnik na voljo ustavno pritožbo in pobudo za presojo zakonskih določb, na katerih bo temeljila odločitev (več o ustavnosodni presoji splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil v primeru Splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil kot podlaga za konkretne postopke in njihovo izpodbijanje pred sodiščem.). Torej, dokler se v upravnem sporu ne izčrpajo vsa pravna sredstva, ni mogoče šteti, da pobudnik že izkazuje neposredni pravni interes (Sklep US, št. Up-454/04-13, U-I-257/04 z dne 9. 9. 2004).