Ali podeljevanje nagrad, ki jih podeljuje javni zavod (npr. rektor univerze) predstavlja dejavnost, ki spada v obseg izvajanja javne službe?

Kaj v tem okviru predstavlja temelj za obdelavo osebnih podatkov (kandidatov oziroma nagrajencev)?

Javna služba je dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in za katere veljajo naslednje značilnosti:

- izvaja se v javnem interesu;

- za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost;

- izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesena je iz zasebne v javno sfero);

- izvaja se po posebnem javnopravnem režimu (Virant, Pravna ureditev javne uprave, 1998, str. 129).

Javno službo po vsebini nalog, obsegu itd. določa praviloma področni zakon, lahko pa tudi splošni predpisi glede na tip institucije, ki je izvajanje javne službe poverjeno (npr. glej Zakon o javnih zavodih, Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.).

Obseg javne službe, na področju visokega šolstva in delovanja univerze, ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis, Ur. l. RS, št. 67/93 in nasl). ZVis v prvem členu sicer določa, da ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja, kjer pa iz nadaljevanja zakona ni jasno razvidne definicije javne službe, kar predstavlja ključni problem za opredelitev njenega obsega.

Javna služba je namreč normativni pojav in ne dejanski, kar pomeni, da javne službe ni brez njene normativne opredelitve, ki pa mora biti natančno opredeljena že v samem področnem predpisu (tako tudi odločba USRS, št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011). ZVis bi moral namreč že v skladu z načelom zakonitosti natančno opredeliti pojem javne službe v visokem šolstvu, kar pomeni, da bi moral (jasno) določiti vsaj obseg javne službe v visokem šolstvu, temeljne pogoje za dostop posameznikov do storitev visokošolskega izobraževanja v okviru javne službe, temeljne pogoje za izvajalce javne službe ter temeljno opredelitev načina opravljanja javne službe in načina njenega financiranja (odločba USRS, št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011).

Kljub pomanjkljivi definiciji javne službe v zakonu pa bi lahko z vidika namenske razlage zakona razbrali, da lahko celotno dejavnost univerze štejemo za javno službo, razen specifičnih dejavnosti, ki jih visokošolski zavodi lahko izvajajo kot tržno dejavnost (glej primeroma 26. člen Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl.)). Podeljevanje nagrad, izhajajoč iz osme točke prvega odstavka 23. člena ZVis tako predstavlja zakonsko opredeljeno nalogo rektorja univerze, ki glede na 1. člen ZVis sodi v domet javne službe.

Podeljevanje nagrad se izvaja v javnem interesu, saj poteka v zvezi s študijem oziroma temeljnimi dejavnostmi, ki jih univerza izvaja kot nosilka javnega pooblastila ter na podlagi zakonsko opredeljene naloge rektorja; za njihovo zagotavljanje je odgovorna država oziroma lokalna skupnost, zlasti kot njena ustanoviteljica in v okviru financiranja njene temeljne dejavnosti; prav tako pa podeljevanje nagrad ne predstavlja tržne dejavnosti univerze, ampak se izvaja po posebnem javnopravnem režimu glede na Statut in interne pravilnike, ki urejajo postopek in merila za podeljevanje nagrad. To pomeni, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz definicije javne službe, zaradi česar je moč šteti, da podeljevanje nagrad spada v obseg opravljanja javne službe.

Glede na navedeno je izpolnjen pogoj po Splošni uredbi za varstvo podatkov (GDPR, Ur. l. EU, št. L 119/1) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22, glej zlasti 6. člen). Posebna privolitev oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, za njihovo obdelavo, če je kandidat soglašal s kandidaturo samo, tako ni potrebna, saj izhaja temelj obdelave osebnih podatkov iz zakona oziroma obdelave v javnem interesu, kot določa 6/I točka e GDPR: "obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu".

Sklepno kaže dodati še, da pa podeljevanje nagrad ni upravna zadeva, torej se nagrade in priznanja ne izbirajo oziroma podeljujejo v upravnem postopku, da bi zanje veljal 2. člen ZUP in nadalje tudi določbe, ki določajo izmenjavo oziroma obdelavo podatkov (npr. 66. člen ZUP, 139. člen ZUP, 175. člen ZUP), ko ZUP šteje kot specialni predpis (o tem več v tem primeru, kjer se analogno šteje za ZVOP-2 in ZUP, kar velja v razmerju med ZDIJZ in ZUP, razen če bi določene elemente neposredno urejala GDPR ali Ustava RS).