V inšpekcijskem postopku je bil izdan zapisnik z opozorilom v skladu z ZIN. Ali je treba za ugotavljanje, ali so inšpekcijska opozorila iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru realizirana ali ne, uvesti nov inšpekcijski postopek ali se kontrolni pregled izvede kot eno od dejanj v prvotnem inšpekcijskem postopku?

V organu (inšpektoratu) sprejet interni Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru določa, da se lahko v takem primeru izvajajo tudi ponovne inšpekcije; kako je z veljavo tega pravilnika glede na ZIN in ZUP, je pravilnik kot specialni akt nadrejen tema zakonoma?

Kakšen je rok za izdajo odločbe, če zavezanec ni realiziral opozoril iz zapisnika? Ali rok za izdajo odločbe začne teči s potekom roka za realizacijo opozorila?

Splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) v 1. členu, podrejeno pa se v upravnih ukrepih uporablja ZUP.

Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, po 33. členu ZIN najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo. Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom, kot jih določajo 32. do 36. člen ZIN.
Opozorilo po naravi stvari zavezuje zavezanca, da izpolni naloženo obveznost, ker sicer sledijo strožji ukrepi. Z izrekom opozorila pa inšpekcijski nadzor ni končan. Ta se nadaljuje po poteku roka, ko inšpektor praviloma opravi ponovni (kontrolni) pregled ali kako drugače preveri izpolnitev opozorila, da ugotovi, (i) ali je opozorilo doseglo namen in je zavezanec odpravil nepravilnosti ter tedaj postopek ustavi na zapisnik, z uradnim zaznamkom ali sklepom v skladu z 28. členom ZIN in s 135. členom ZUP ali (ii) pa izreče ukrep z odločbo, če opozorilo ni bilo realizirano, (Kovač (ur.)., Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 247-248).

Začet, vendar nekončan postopek pa nikakor ne pomeni podlage za nov postopek, saj gre za isto zadevo. Zaključek upravnega, čeprav inšpekcijskega postopka je vezan na izdajo akta meritorne odločbe ali sklepa o ustavitvi (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 193). Ustavitev postopka opredeljuje 28. člen ZIN. Ustavitev postopka pa ne izključuje prekrškovnega postopka: če je inšpektor ugotovil nepravilnosti, ki jih je zavezanec po opozorilu odpravil, se inšpekcijski upravni postopek ustavi, a če so nepravilnosti opredeljene kot prekršek, mora ukrepati skladno z Zakonom o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.).

ZIN v 3. členu navaja: „Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ta zakon uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.”

Pravilnik tako že zaradi narave akta ne more biti nadrejen zakonu. Po 153. členu Ustave Republike Slovenije (URS) velja tudi, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Iz vprašanja izhaja, da gre za interni pravilnik, torej ne za pravilnik, ki bi ga na podlagi zakonskega pooblastila izdal pristojni minister, tako da niti ne gre za pravilnik, kot izhaja iz 74. člena Zakona o državni upravi (ZDU-1), ampak za interni predpis inšpektorata. V skladu z določbo 154. člena URS, morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo. Ker v danem primeru ne gre za akt, ki bi bil javno objavljen v skladu s 154. členom URS, niti ne gre za predpis (pravilnik) iz 74. člena ZDU-1, ta ne šteje kot pravni vir. Zato niti formalno niti vsebinsko ne more derogirati ZIN ali ZUP oziroma urejati pravil teh zakonov drugače (contra ali praeter legem).

Rok za izdajo odločbe ali ustavitev postopka pa je treba po ZUP računati celostno od uvedbe postopka. Torej ni pravilno, da bi šteli rok za zaključek postopka šteto od zapisnika o nadzoru z opozorili ali izteka roka za realizacijo opozorila ali kaj tretjega, ampak od trenutka oprave prvega dejanja v tej zadevi, kot za začetek postopka določa 127. člen ZUP. Za rok velja določilo prvega odstavka 222. člena ZUP, ki določa »Kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.« V navedenem primeru je rok torej dva meseca za poseben ugotovitveni postopek, če gre za nujni ukrep, kot je opredeljeno v 144. členu ZUP pa en mesec od prvega dejanja v postopku (npr. od ogleda, ko je bil sestavljen zapisnik o nadzoru).