Ali lahko stranski udeleženec zahteva kopijo inšpekcijske odločbe v postopku izdaje odločbe za legalizacijo objekta?

Ali mora biti vlagatelju za dostop do informacij javnega značaja na zapisniku o inšpekcijskem pregledu, odločbi, sklepu.. razviden zavezanec v inšpekcijskem postopku (npr. javni zavod, zasebnik...) ali se ga zakrije?

Kako je v tem primeru pri večjem obsegu zahteve?

Status stranskega udeleženca ima lahko oseba, ki zatrjuje pravni interes po 43. členu ZUP in vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Stranski udeleženec vstopi v postopek, začet na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic ali obveznosti in uveljavlja zahtevek), in v njem brani svojo pravno korist – ne pa tudi koristi drugega ali javne koristi! Stranski udeleženec oz. stranka, ki vstopi v tuj postopek, mora v svoji vlogi izkazati pravni interes.

Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo. Slednje določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Praviloma mora za vstop oseb s potencialno prizadetim pravnim interesom skrbeti po uradni dolžnosti organ sam že od uvedbe postopka dalje. Lahko pa vstop v postopek uveljavlja tudi neposredno domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, in če je mogoče, predložiti tudi dokaze, kot določa drugi odstavek 142. člena ZUP. Torej, zgolj formalna vloga za udeležbo v postopku, brez navedbe okoliščin in pravnih podlag za izkaz pravne koristi, ne zadošča.

V danem primeru stranski udeleženec (tj. sosed) zahteva kopijo inšpekcijske odločbe za predmetno nelegalno gradnjo. Ker je stranski udeleženec v postopku izdaje odločbe o legalizaciji izkazal svoj pravni interes, ima po 82. členu ZUP možnost vpogleda v zadevo tudi do inšpekcijske odločbe, če je ta del zadeve, le-ta pa se tolmači kot institut, ki operacionalizira temeljni načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke (7. člen ZUP in 9. člen ZUP). Zaradi omogočanja aktivnega sodelovanja strank v postopku, imajo le-te pravico do vpogleda v spisno dokumentacijo zadeve in jih na svoje stroške prepisati ali preslikati, tako v fizični kot v elektronski obliki (glej Grafenauer in Breznik, Upravni postopek in upravni spor, 2008, str. 220). Zato se dileme v zvezi s tem razlaga v kontekstu navedenih temeljnih načel, katerih namen je stranki omogočiti obrambo svojih pravnih interesov v upravnem postopku.

Zainteresirana oseba, tudi če ni stranka ali stranski udeleženec, mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik. Posameznik torej mora vsaj verjetno izkazati svojo pravno korist, da vpogleda v dokumente. Če pravni interes izkaže, mu je treba omogočiti vpogled v spis, ne glede na njegovo ukrepanje po vpogledu. Zato ob primerno izkazanem pravnem interesu ni zadržkov omenjenemu stranskemu udeležencu v postopku (tj. sosedu) omogočiti vpogled oziroma dostop do inšpekcijske odločbe za predmetno nelegalno gradnjo. Če se stranki oz. osebi s pravnim interesom posreduje kopije dokumentov, naj bi bila tudi predhodno podana zahteva upravičenca.

Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/03 in nasl.) pa ureja (materialnopravno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani pa prek 82. člena ZUP za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane zakonite izjeme, ki to prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.

ZDIJZ namreč določa tudi izjeme, navedene v prvem odstavku 6. člena in v 5.a členu, zaradi katerih se lahko dostop do zahtevane informacije deloma ali v celoti omeji. O podobni zadevi se je že odločalo (npr. odločba Inšpektorata RS za delo – Socialna inšpekcija, št. 090-124/2013/5 z dne 17. 7. 2013), in sicer o dostopu do zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu na določenem centru za socialno delo. Ugotovljeno je bilo, da se v pretežnem delu zapisnika sicer pojavljajo varovani osebni podatki, vendar je treba prosilcu omogočiti dostop do dela dokumenta, ki se nanaša na delovanje centra za socialno delo (tj. na delovno področje organa) in ugotovitve in ukrepe inšpekcije ter ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. Prav tako v danem primeru inšpekcijsko odločbo tolmačimo kot odločitev o konkretnem primeru, ki se veže na točno določenega posameznika, zato je nujno potrebno presoditi o obsegu dostopa do tovrstnih informacij zaradi varstva osebnih podatkov. Inšpekcijske odločbe in zapisniki po ZDIJZ štejejo torej kot informacije javnega značaja, do katerih ima pravico vsakdo, ki tako zahtevo poda, ob tem, da je potrebno na njih zaščititi osebne podatke, do katerih prosilec nima pravice in dostopa.

Pri večjem obsegu zahteve pa se lahko pojavi vprašanje zlorabe pravice dostopa. V primeru zavrnitve v tem primeru je potrebno odločitev dobro obrazložiti, zakaj naj bi npr. čeprav zahteva po razkritju za nekaj tisoč zadev pomenila zlorabo pravico v nasprotju z namenoma tega instituta in za de facto le blokado siceršnjega dela organa, saj načeloma sicer zgolj povečan obseg dela zaradi realizacije ZDIJZ nikakor ni razlog za neugoditev zahtevi (glej odločbo Informacijskega pooblaščenca, 090-325/2024/5 z dne 24. 9. 2024). Za zlorabo pravice se na primer šteje, če pomeni neko dejanje za upravni organ tako veliko (administrativno) obremenitev, da ta vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev v upravnih postopkih oziroma drugih strank (sodba UPRS II U 373/2016 z dne 11. 10. 2017).