Ali se lahko stranka odpove pravici do pritožbe pred 15. dnem od odpreme dokumenta (odločbe), če se ta vroča po elektronski poti v navaden elektronski predal, kjer po zakonu velja kot vročen 15. dan od dneva odpreme?

Stranka ali druga oseba, v katere pravice ali pravne koristi posega odločba, ima pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji (13. člen ZUP in 229. člen ZUP). Pravica do pritožbe proti odločbam državnih organov, ki odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesov posameznikov, je vsakomur zagotovljena že s 25. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.). Skladno z 229. a členom ZUP se je pravici do pritožbe mogoče tudi odpovedati. To je smiselno predvsem, če stranka želi hitreje izvrševati materialno pravico, ki ji je priznana v postopku. Pri tem je odpoved pravici do pritožbe nepreklicna in pomeni izgubo tudi drugih pravnih sredstev, med drugim sodnega varstva v upravnem sporu (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, gl. komentar k 229. a člen).

229. a člen ZUP nadalje določa, da je odpoved pravice do pritožbe mogoča po vročitvi odločbe, če zakon ne določa drugače, sicer nima pravnega učinka. Nasprotno je dopuščena odpoved pravici do pritožbe pred samo vročitvijo v enostavnih upravnih zadevah in zadevah manjšega pomena. O tem tudi primer 1 na tem portalu (Definicija enostavne upravne zadeve in zadeve manjšega pomena v povezavi z odpovedjo pravici do pritožbe).

Ob omenjeni pravici do odpovedi pravici do pritožbe je v obravnavanem primeru treba upoštevati pravila poštenega in pravičnega postopka, ki se pri vročanju izvršujejo preko 83. člena ZUP. Ta določa tako namen vročitve kot pravne učinke vročitve. Namenu vročanja je zadoščeno, če je omogočeno, da se naslovnik seznani z dokumentom, ki se vroča, odločba pa začne pravno učinkovati, ko je vročena. Toda pri vročanju s seznanitvijo brez potrditve, to je vročanju z dostavo dokumenta v navadni elektronski predal naslovnika (npr. gmail), ko zakon vzpostavi pravno domnevo seznanitve 15 dan od odpreme dokumenta, je treba upoštevati pravilo, ki upošteva, da do dejanske seznanitve naslovnika lahko pride tudi pred 15 dnem od odpreme. V takem primeru zakon dopušča, da stranka oziroma naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se z dokumentom seznani, tudi če rok domnevo formalno seznanite še ni potekel (šesti odstavek 86.a člena ZUP). Procesna pravica je seveda tudi pravica do odpovedi pravici do pritožbe, zato ni dvoma, da jo lahko izvršuje tudi pred 15 dnem od dneva odpreme dokumenta (na enak način lahko stranka pred potekom pritožbenega roka vloži pritožbo, pred potekom roka za dopolnitev dopolni vlogo z dokazili ipd., organ pa mora njeno vlogo obravnavati, ko jo prejme).

V izogib dvoma, ali se je odpovedal pritožbi pred ali po dejanski seznanitvi, je v situaciji, ko stranka izjavo o odpovedi vloži neposredno pri organu ali jo da ustno na zapisnik, smiselno preveriti, če in kdaj je bil az odločbo dejansko seznanjena, in to zapisati v izjavo o odpovedi. Če morebitnega dvoma o upoštevnosti izjave ni mogoče odpraviti na opisan način, bi pri ugotavljanju/potrjevanju dokončnosti oz. pravnomočnosti to veljalo preveriti. Za obstoj dvoma, ki bo verjetno povezan z dvomom o pristnosti izjave, bi morale obstajati objektivne okoliščine, ne zgolj dejstvo, da se je nekdo odpovedal pritožbi pred iztekom roka za vročitev oziroma seznanitev, na kar je treba paziti v vsakem posamičnem primeru posebej.