Odvetniška tarifa (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) je pravni vir, ki daje podlago za obračun delovanja odvetnikov kot zastopnikov strank tudi v upravnem postopku. Stroški zastopstva pa se obračunavajo v upravnem postopku kot posebni stroški v skladu s 113. členom ZUP in nadaljnjimi (več Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga).

Praviloma se stroški priglašajo, kot so v OT določeni, v času odločanja o stroških, torej ob zaključku postopka (sklep VSM I Cp 1065/2019 z dne 3. 12. 2019). Izjema je, kot določa tretji odstavek 12. člena OT, če se je med postopkom spremenila OT tako, da je zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. V tem primeru se upošteva OT v času uvedbe postopka (tako, kot tudi izhaja iz sklepa VSL II Cp 1645/2019 z dne 27. 11. 2019).

Storitev se plača odvetniku po OT, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 478/2022 z dne 14. 7. 2022), kar praviloma pomeni, ko je priglasil stroške (četrti odstavek 14. člena OT).

Davčni nadzorni postopki so po Zakonu o davčnem postopku (ZDavp-2, Ur. l. RS. št. 117/06 in nasl.) in Zakonu o finančni upravi (ZFU, Ur. l. RS, št. 25/14 in nasl.) določeni v več oblikah (več v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021), to so finančna preiskava, kontrola oziroma davčni nadzor davčnih obračunov in posameznega področja poslovanja ter davčni inšpekcijski nadzor (100. člen ZFU in 127. člen ZDavP-2). Davčne postopke praviloma - razen odločanja o prekrških - označujemo kot upravne postopke, saj definirajo upravno razmerje med davčnim organom in davčnimi zavezanci. Pojem nadzora je tako širši kot inšpekcije, zato gre smiselno vse oblike nadzora, npr. kontrola ali nadzor na področju preprečevanja dela na črno šteti pod dejavnost, pod tarifno številko 33, saj ta velja za postopke pred "kontrolnimi" (!) in inšpekcijskimi organi). Številka 32 se uporablja podredno, to so splošno upravni postopki, če gre za storitve, ki niso opredeljene v tarifni številki 33.

Po tarifni št. 32/5, torej točke zvišane za 25 %, se vrednoti pritožbo, odgovor na pritožbo in druga pravna sredstva, kot jih opredeljujeta ZUP ali eventualni področni zakon (tu ZDavP-2). Izmenjava pisanj med organom in zavezancev v smislu odzivanja na ugotovitve v postopku je sicer načeloma vrednotena po 32/2, po prvi ali drugi alineji, odvisno od števila izmenjanih vlog, za davčni nadzor pa so posebej pomembne pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa, vrednotene po 33/1.

Priznajo se stroški, ki so potrebni. Načeloma je bila vloga vedno potrebna, s tem pa je nastal strošek, kadar organ stranko poziva k opredelitvi. Pri opredeljevanju potrebnih stroškov v zvezi s prihodom (potni stroški in parkirnina), če je zavezanec vabljen k organu, je sicer treba upoštevati, da se stroški za prihod po drugem odstavku 113. člena ZUP (enako po prvem odstavku 79. člena ZDavP-2) obravnavajo kot osebni stroški, ki gredo v breme stranke - zavezanca, ne glede na uspeh v postopku.

Za razmejitev med storitvami glej sodbo UPRS III U 22/2018-10 z dne 2. 12. 2020. Vloge, ki jih pošilja stranka/zastopnik organu brez poziva in s ponavljanjem, pa so lahko v smislu OT tudi nepotrebne in se stroški zanje ne priznajo.