Stranki je bil izdan akt na datum 29. 5., vročen 1. 6.

Po področnih predpisih gre za "sklep", ki pa pomeni vsebinsko odločitev, tj. o izključitvi dijaka s šole. Zoper sklep je v danem primeru dovoljena pritožba v roku 8 dni od vročitve sklepa o izrečenem vzgojnem ukrepu.

Na kateri datum velja, da akt učinkuje (se dijak izključi)?

ZUP določa pravila za izdajo in učinkovanje posamičnih upravnih aktov. Pri tem je treba ločiti odločbe kot meritorne (vsebinske) akte in sklepe kot procesne akte, saj so določeni instituti opredeljeni za ta dva tipa aktov različno (npr. odločba je načeloma izpodbojna s pritožbo in izvršljiva praviloma šele z iztekom pritožbenega roka, sklep pa se lahko izpodbija s pritožbo le, če zakon za določen sklep tako določa, kadar pa je pritožba zoper sklep dovoljena, je vendar sklep praviloma izvršljiv že z dnem vročitve, glej 258. člen ZUP).

Vsak akt pa se presoja po svoji pravni naravi in ne nazivu, čeprav slednjega specialno glede na ZUP določi področni predpis (primerjaj določbe 210. člena ZUP in nadaljnjih). Zato je "sklep" po področnem pravu, če gre za vsebinsko odločitev o materialnopravnih pravicah in obveznostih kot glavni stvari v upravni zadevi z vidika pravil ZUP šteti za "odločbo". Z drugimi besedami: za "šolski sklep" se uporabljajo določbe ZUP o odločbi. To velja tudi za vročanje, uporabo pravnih sredstev, nastop izvršljivosti in povezano, razen če ima za posamezna pravila področni predpis drugačna pravila, npr. rok za pritožbo 8 dni od vročitve akta in ne 15, kot določa 235. člen ZUP.

Da je odločba (ali sklep) izdan, v razmerju do stranke nima učinka, ampak se posledice akta za stranko vzpostavijo šele z vročitvijo, dejansko ali fiktivno (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, ZUP s komentarjem, glej komentarje pri členih o vročanju in izvršljivosti). Zato je v danem primeru treba upoštevati, da je akt izdan z dnem vročitve (tu 1. 6.) in ne že z dnem priprave oziroma podpisa in odpreme (tu 31. 5.).

Po drugem odstavku 235. člena ZUP se pritožbeni rok šteje za vsakogar, ki se mu odločba vroča, od dneva, ko je vročena pisna odločba.

Če je rok določen po dnevih, kot npr. v konkretnem primeru pritožbeni rok 8 dni od vročitve, se NE všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega se rok šteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člena ZUP). Pritožbeni rok bo tako pričel teči naslednji dan od nastopa vročitve, pa četudi je to npr. nedelja, saj po prvem odstavku 101. člena ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki. Rok za vložitev pritožbe pa se bo iztekel s pretekom 8 dni. Če osmi dan pade na nedeljo oziroma dela prost dan, se bo rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnega dne (drugi odstavek 101. člen ZUP).

Kar se tiče vpliva dela prostih dni na dokončnost in izvršljivost velja naslednje. Po ZUP postane odločba dokončna in praviloma istočasno izvršljiva, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 224. člena ZUP). Če se rok za pritožbo izteče na dela prost dan, se ta rok prenese tako, da rok za pritožbo preteče s pretekom prvega naslednjega delovnega dne. Dokončen postane tak akt naslednji dan po preteku roka za pritožbo, seveda če stranka pritožbe ni vložila ali je rok zamudila. Če se npr. rok za pritožbo izteče na soboto, ki ni delovna pri organu, se izteče šele v ponedeljek in postane sklep dokončen v torek.

Kadar je z zakonom ali s posebno točko izreka samega akta (glej 213. člen ZUP) določeno, da pritožba zadrži izvršitev akta, postane ta izvršljiv, ko preteče rok za pritožbo, če se stranka ni pritožila; če pa se je pritožila, postane sklep izvršljiv, ko se stranki vroči sklep, s katerim je pritožba zavržena, ali odločba, s katero je pritožba zavrnjena. Glede izvršljivosti sklepa se smiselno uporabljajo določbe ZUP, ki urejajo izvršljivost odločbe organa prve stopnje (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 505).

Na dokončnost odločbe oziroma sklepa je praviloma vezana njena izvršljivost, kar izhaja iz drugega odstavka 224. člena ZUP. Po njem postane odločba izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena, ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve, itd. Izvršljiva torej lahko postane odločba prve stopnje tudi pred dokončnostjo, in sicer če pritožba nima suspenzivnega učinka in ne zadrži izvršitve (prav tam, str. 503).

V danem primeru je bil sklep vročen v četrtek, 1. 6. Pri štetju roka pa je treba upoštevati tudi določeno leto oziroma letni koledar glede prostih dni.

V letu 2023 je 1. 6. četrtek, zato 8-dnevni rok za pritožbo začne teči v petek, 2. 6. 2023. Ta dan je torej prvi dan od osmih dni. Ker se dela prosti dnevi med tekom roka vštevajo, sta drugi in tretji dan roka sobota in nedelja, 3. in 4. 6. 2023. Pritožbeni rok je 8 dni od vročitve, torej se osmi dan izteče v petek, 9. 6. 2023. Naslednji dan po izteku roka za pritožbo, če ta ni vložena in po področnem zakonu ni posebnih pravil o izvršljivosti, pa odločba "učinkuje", saj postane akt tedaj dokončen in izvršljiv. V podanem primeru iz vprašanja je to sobota 10. 6. 2023. Ne drži, da sobota ovira nastop dokončnosti oziroma izvršljivosti, kajti dela prosti dnevi ovirajo le iztek roka in ne nastopa posledic izteka roka, ta pa se je iztekel tu na delavnik (v petek) in zato posledice sledijo takoj za zadevnim delavnikom (v soboto).

Glede postopanja organa pa kaže upoštevati, da z izvrševanjem odločitve v realnem smislu (tu sama izključitev) kaže nekoliko počakati, čeprav formalno ta učinkuje že z dnem izvršljivosti (tu v soboto 10. 6.), kajti pritožba je lahko vložena npr. po pošti še zadnji dan roka (tu v petek), pri čemer pa jo organ prejme kasneje (npr. drug teden, v ponedeljek ali torek ali celo kasneje) in je pravočasna (glej drugi odstavek 68. člena ZUP) ter tako zadrži nastop dokončnosti oziroma izvršljivosti. Da pritožba ni bila vložena, je lahko organ dokaj prepričan šele po nekaj dneh, kolikor običajno traja, da se prejme oddana pošta.