Ali je treba o vlogi staršev za subvencijo iz šolskega sklada oziroma pri dodeljevanju subvencij odločiti ob uporabi ZUP? Kdo je organ, ki odloča?

2. člen ZUP opredeljuje materialni in formalni kriterij za opredelitev upravne zadeve. Obema kriterijema je praviloma podlaga materialni zakon, ki ureja splošna upravnopravna razmerja. Gre za razmerja, v katerih zakonodajalec z javnopravnimi normami vzpostavi javne pravice, prek katerih zaščiti javni interes in vzpostavi pravno priznan interes posameznika, ki v razmerju do oblasti nastopa kot subjekt in ki ima v okviru javnih pravic upravičenje zahtevati določeno ravnanje (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 67).

Če je z zakonom ali drugim predpisom določeno, da organ (gl. 5. člen ZUP) o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava odloči v upravnem postopku, vodi upravni postopek, izda upravno odločbo itd., gre za upravno zadevo, o kateri je treba voditi upravni postopek. O upravni zadevi govorimo tudi, če zaradi odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi, zaradi varstva javne koristi, to izhaja iz narave stvari: ko gre za enostransko oblastno odločanje o pravno zavarovanih pravicah ali pravnih koristih iz pristojnosti organov (gl. omenjeni 5. člen ZUP).

Z izrazom "organ" ZUP označuje vsak subjekt, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Iz prvega odstavka 5. člena ZUP izhaja, da gre za dva različna kroga subjektov - na eni strani za organe državne ali lokalne oblasti in na drugi strani za nosilce javnih pooblastil (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 88). Šola se po 5. členu ZUP obravnava kot organ, sicer pa se uvršča med nosilce javnih pooblastil. Šola ZUP uporablja neposredno - subsidiarno, in sicer, če v okviru javne službe kot nosilec javnega pooblastila odloča o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih učencev, dijakov ali študentov (npr. status športnika, vpis v višji razred ali letnik), v drugih primerih, ki terjajo javnopravno postopanje, pa ZUP uporablja smiselno, npr. v zvezi s pristopom k opravljanju izpita (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 24).

60.b člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.) določa, če za posamezno odločitev ni posebej določen pristojni organ, o pravicah in dolžnostih učenca na prvi stopnji odloča ravnatelj.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M, Ur. l. RS, št. 172/21 in nasl.) glede namembnosti in upravičencev do sredstev iz šolskega sklada določa, da o tem odloča šolski sklad (glej 135. člen ZOFVI-M). Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole. Za delovanje sklada upravni odbor sprejme pravila (tretji in četrti odstavek 135. člena ZOFVI-M). ZOFVI-M je natančno določil namembnost šolskih skladov in tudi upravičence. 60.a člen ZOsn-I pa med odločanjem o pravicah učenca uvršča tudi odločanje v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa, kot so šola v naravi, prehrana, učbeniki...).

Šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, je upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij, kot jih določa prejšnji odstavek. Šolski sklad oziroma sklad vrtca je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

V skladu z navedenim je zakon podelil stvarno pristojnost odločanja o sredstvih šolskega sklada na prvi stopnji upravnemu odboru sklada. Zakon ne določa pritožbenega organa na drugi stopnji, zato bi lahko glede na četrti odstavek 135. člena ZOFVI upravni odbor sprejel pravila, kjer bi določil pravno varstvo. Vsekakor pa je treba pravno varstvo strankam zagotoviti, če ne drugače s smiselno rabo določb o pristojnosti po ZOsn.

Sicer po teoriji in tudi ustaljeni sodni praksi velja, da je vsako razdeljevanje sredstev, če ne gre za specialne zadeve kot je javno naročanje, najmanj javnopravna zadeva, v kateri se ZUP uporablja vsaj smiselno. Glede na ZOsn-I razdeljevanje sredstev šolskega sklada lahko obravnavamo kot javnopravno zadevo.

V tovrstnih zadevah tistemu, ki vodi postopek, strokovnega izpita iz upravnega postopka ni treba opraviti, čeprav pa mora organ (šolski odbor) v postopku zagotavljati temeljne ustavne in procesne garancije, na primer glede postopanja z nepopolnimi vlogami z dopolnitvami, vpogleda, pravice izjaviti se, obrazložitve, ustreznega vročanja). Pri sestavljanju upravnega odbora bi bilo treba paziti, da je vsaj en predstavnik šole okvirno poučen o (šolskih) upravnih zadevah in odgovoren za temelje formalne zakonitosti pri odločanju, sploh v negativnih primerih, ko je možna pri/tožba.