V katerih zadevah velja ZUP, ko gre za odločanje npr. šole kot javnega zavoda?

Primer: starši z otrokom živijo na območju, ki je znotraj šolskega okoliša določen za podružnico, vendar ne želijo, da otrok obiskuje podružnico, ampak matično šolo. Ravnatelj tej želji ne želi ugoditi, ker se boji, da bo trend pripeljal do ukinitve podružnice, vendar starši vztrajajo. Ali bi moral ravnatelj odločati po ZUP, ko zavrne »vpis« v matično šolo?

Šola je po 5. členu ZUP lahko organ, ki je pri odločanju o pravicah in obveznostih otrok oz. zahtev staršev kot njihovih zakonitih zastopnikov zavezan delovati po ZUP (glej 46. člen ZUP in 47. člen ZUP), kolikor področni zakon postopka ne ureja drugače, kar izhaja tudi iz 60. in povezanih členov ZOsn (Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Glede odločanja o opravicah in dolžnostih učencev se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom učencev. Če za posamezno odločitev ni posebej določen pristojni organ, o pravicah in dolžnostih učenca na prvi stopnji odloča ravnatelj. O pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija, katero imenuje svet šole (glej 60.a in 60.b člen ZOsn).

Na podlagi 48. člena Zakona o osnovni šoli imajo starši pravico vpisati otroka v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, šola pa je otroka v tem okolišu dolžna vpisati. Iz te definicije izhaja, da gre za javnopravno odločanje, čeprav ne neposredno upravno zadevo po 2. členu ZUP. To pomeni, da pride ZUP v poštev smiselno, kot določa 4. člen ZUP. (prim. Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, str. 54).

Šolski okoliš se določi v ustanovitvenem aktu za vsako samostojno oziroma matično šolo, znotraj tega šolskega okoliša pa se določi tudi območje podružnice šole, v katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to podružnico. Otrok je ob vpisu vselej vpisan v matično šolo, vendar gre za organizacijsko vprašanje razporejanja otrok v podružnico ali matično šolo. Tako v ZOsn, kot v podzakonskem predpisu, in sicer v Uredbi o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol (Ur. l. RS, št. 27/99) ni formalnih kriterijev za tovrstne primere, saj podružnica ni "druga šola" iz 48. člena ZOsn, zato je ravnatelj pri svoji presoji oziroma odločitvi glede meril avtonomen, diskrecijo pa vendar lahko uporablja le v okviru področnih pravil, zlasti glede namena le teh, kar zagotavljata smiselna raba ZUP in posledično ustrezno pravno varstvo.

Ko starši želijo, da se otrok, ki prebiva na območju podružnice šole, vključi v matično šolo, gre torej sicer za organizacijsko vprašanje, o katerem na podlagi pisne vloge staršev, odloči ravnatelj, toda v javnopravnem okviru, s smiselno rabo ZUP. Le-ta presodi, ali je šolanje otroka v matični šoli izvedljivo, pri čemer upošteva specifiko konkretnega primera oziroma okoliščine, kot so npr. možnost zagotovitve prevoza, jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, itd. Te okoliščine mora v pisnem odgovoru ustrezno obrazložiti (214. člen ZUP), priporočeno pa je tudi dodati pouk o pravnem sredstvu. Pri tem ravnatelju ni potrebno izdati odločbe kot take neposredno po ZUP, ampak v pisnem dopisu predvsem utemeljeno obrazložiti, na podlagi pravnega temelja (npr. uredbe o mreži in podatkih za konkretno šolo), zakaj zahtevi ne ugodi. V vsakem primeru pa se je treba zavedati, da se lahko ne glede na obličnost akta oz. odgovora zahteva sodno varstvo, saj ne šteje naziv akta, ampak njegova prava pravna narava (več v Jerovšek in Kovač, UPUS, 2022), tu pač odločitev o pravnem položaju učenca, ali obiskuje matično šolo ali podružnico.