Ali je dopustno dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici?

Vročanje je eno iz med ključnih procesnih dejanj v upravnem postopku, saj je pogoj za nastanek pravnih učinkov odločbe, sklepov in drugih aktov. Roki, vezani na vročitev, ne začnejo teči, dokler ni opravljena vročitev, dejanska ali fiktivna pod ustreznimi predpostavkami (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 131 in nasl.). Vročanje je lahko urejeno s področnimi predpisi, podrejeno oziroma neposredno, če posebnih pravil v področnih zakonih ni, pa se upoštevajo določbe 83. člena ZUP do vključno 98. člena ZUP.

V zvezi z načinom vročanja, ko gre za osebno vročanje (87. člen ZUP), se loči dejanska in fiktivna vročitev.

Vročevalec praviloma izvede osebno vročitev dejansko, tako da vročevalec in naslovnik izpolnita vročilnico. Naslovnik mora na vročilnico zapisati datum prejema (od leta 2022 le s številko glede na Zakon o debirokratizaciji, Ur. l. RS, št. 3/22) in se podpisati. Vročilnico podpiše tudi vročevalec (97. člen ZUP). Pravilno izpolnjena vročilnica je pogoj za pravilno opravljeno vročitev in nastop pravnih učinkov vročenega.

Vročilnica ima značaj javne listine. Dejstva, navedena v vročilnici, torej tudi dan prevzema, štejejo za resnična, razen, če oseba izpodbija resničnost teh dejstev in jih dokaže kot napačna (171. člen ZUP). To pomeni, da je dokazovanje pomote v zapisu datuma vročitve na vročilnici dopustno, saj gre za primarno in ne izključno, torej izpodbojno dokazilo.

Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili, pri čemer se vedno upošteva, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je stranka dokument dejansko prejela (98. člen ZUP) (gl. VSRS sodbo U 198/93 z dne 12. 1. 1995). Breme za dokaz pomote v zapisu datuma na vročilnice je torej na stranki oziroma tistemu, ki podatek izpodbija. Ta mora pri tem predložiti ustrezne dokaze z resnim dvomom v pravilnost vročitve. Ni dovolj, da le pavšalno zatrjuje, da datum na vročilnici ni pravilen. Dvom mora imeti takšno težo, da ga je mogoče razrešiti šele po celoviti presoji navedenih argumentov in upoštevanjem proste presoje dokazov (10. člen ZUP) v dokaznem postopku (gl. sklepa VSRS I Up 278/2016 z dne 18. 1. 2017 in VSRS I Up 187/2022 z dne 9. 11. 2022). Pri presoji utemeljenosti navedb sicer velja upoštevati, da je vročilnica opremljena tudi z žigom pošte, ki označuje datum vročitve (gl. 5. člen Pravilnika o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku).


Kadar gre za fiktivno vročitev, ko vročevalec pusti naslovniku sporočilo o prispelem pismu, po 15 dneh pa se šteje, da je pisanje vročeno, to velja toliko bolj, saj sporočilo po oceni VSRS ni javna listina (gl. zgoraj omenjen sklep iz novembra 2022). Nasploh iz sodne prakse izhaja, da je moč izpodbijati predpostavke, ki so temelj za nastop fikcije, zlasti če ni izkazano dejansko bivanje naslovnika na naslovu, kamor se vroča (več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k členu 87).

Pri ugotavljanju (datuma) vročitve se vodi poseben ugotovitveni postopek, analogno 180. členu ZUP glede izdaje potrdil o podatkih iz uradnih evidenc. Običajno to pomeni poizvednico prek pošte, pri kateri se nato z vpisom iz poštne knjige ali izdajnico o prejemu pošiljke izkaže dejanski datum prejema (Kovač in Kerševan (ur.), 2020).